Nove odškodnine znova odpirajo problem sodnih zaostankov

Predsednik DS Blaž Kavčič zaostanke vidi kot "zaskrbljujoč problem slovenskega sodstva", nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek pa meni, da sodniška stavka ne bo prispevala k njihovi odpravi. Nekdanji ustavni sodnik meni, da so sodni zaostanki "eden ključnih problemov v slovenskemu sodstvu". Na drugi strani se mu ne zdijo problematične odškodnine, ki jih zaradi tega slovenskim državljanom prisoja Evropsko sodišče za človekov pravice. Jambrek: Stavka ni primeren način reševanja težav Sodniška stavka, ki jo napovedujejo sodniki, po Jambrekovem mnenju ne bo prispevala k odpravi sodnih zaostankov, saj to ni primeren način reševanja težav v sodstvu. "Sam stavko sodnikov gledam predvsem v luči konflikta med pravicami. Na eni strani so pravice državljanov do poštenega sodnega postopka, ki se mora končati v razumnem roku, na drugi strani pa pravico sodnikov do malo večje plače. Če dam na tehtnico obe pravici, potem se mi vsekakor zdi pomembnejša pravica do poštenega sojenja v razumnem roku," pravi Jambrek.

Stavka "skregana z naravo sodniške funkcije"

Nekdanji ustavni sodnik še dodaja, da sam osebno ne pozna primera, da bi sodniki stavkali. Tudi sicer se mu zdi stavka "skregana z naravo sodniške funkcije". "Sodnik lahko zapusti službo, če mu več ne ustreza in si poišče drugo zaposlitev, dokler pa je v sodniški službi, pa se mi stavka ne zdi primerna za sodniško funkcijo," pravi.

Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice vidi v kontekstu "zaskrbljujočega stanja v slovenskem pravosodju". Kot pravi, je "to stanje, kljub raznim projektnim pristopom takšno, da se tudi ne moremo veseliti kakšnih premikov na bolje".

Na vprašanje, ali bo na sodne zaostanke vplivalo dejstvo, da je državni svet izglasoval veto na zakon o denacionalizaciji, ki je predvidel pospešitev sodnih postopkov na področju denacionalizacije, Kavčič ocenjuje, da "to na zaostanke ne bo vplivalo". Bolj ga skrbi sodniška stavka. "Slednja kaže, da je problem sistemske narave, saj zdajšnji sistem očitno ne nagrajuje dela sodnikov dovolj dobro," pravi.

Ljubo Sirc: Denacionalizacija bi morala biti končana že pred desetimi leti

Nasprotno meni Ljubo Sirc, ki mu je Evropsko sodišče za človekove pravice v torek zaradi prepočasnega odločanja slovenskih sodišč v postopkih vračanja zaplenjenega premoženja prisodilo denarno odškodnino. Sirc je prepričan, "da dejstvo, da je bil zakon o zaključku denacionalizacije zavrnjen, ne bo imelo pozitivnega vpliva na zmanjševanje sodnih zaostankov". Po njegovi oceni je namreč omenjeni zakon predvideval pospešitev odločanja sodišč v denacionalizacijskih postopkih.

Po Sirčevem mnenju tudi ne držijo navedbe nasprotnikov zakona, da bi sprejetje zakona pomenilo zmanjšanje sredstev za vrtce, bolnišnice in podobno. "Takšne navedbe niso resnične, saj ne gre za zakon o razdeljevanju tekočih dohodkov, ampak za zakon o razdelitvi kapitala," pravi Sirc. Ob tem dodaja, da če nekatere moti vračanje premoženja zaradi domnevnega vpliva na tekoče dohodke, "potem bi jih morali motiti tudi vsi menedžerji, ki prejemajo visoke dohodke". Sirc tudi poudarja, da "bi morala biti denacionalizacija končana že pred desetimi leti".