Nove fronte, stare fronte

Stranki SDS in SLS sta namreč prepričani, da odlikovanje nekdanjega šefa Udbe Tomaža Ertla pomeni grobo kršitev več členov Ustave in hujšo kršitev zakona, kot je uvodoma pred Türkom na istem govorniškem odru povedal eden od pobudnikov predloga ustavne obtožbe Janez Janša. Resnica ni ena Resnica, ki jo je povedal predsednik države, je povsem drugačna od tiste, ki jo vidi opozicija. Türk je tudi pred poslanci včeraj večkrat poudaril, da je Ertla odlikoval s srebrnim redom za zasluge na predlog združenja Sever in samo za njegov prispevek v akciji Sever, nikakor ne za kakršnakoli dejanja pri opravljanju njihovih dolžnosti pred tem in po tem. Te besede so se Janezu Janši že zdele kot obramba, in to nekdanje službe državne varnosti. Opozicijski prvak vidi Ertlovo odlikovanje kot posredno priznavanje kriminalne in mednarodne teroristične združbe, ki je svoje državljane dokazano zasledovala, jim prisluškovala in vohunila za njimi ter jih tudi ovajala, zapirala in celo ubijala, ter kot afirmacijo samega Tomaža Ertla kot njenega nekdanjega prvega človeka.

O spoštovanju

"V Državni zbor sem prišel zaradi spoštovanja do vas in same institucije," je Türk povedal zbranim poslancem, še več o spoštovanju med nekaterimi ključnimi igralci pregretega slovenskega političnega prizorišča pa so povedala nebesedilna sporočila, ki jih včeraj v parlamentu ni manjkalo. Predsednik države je v Državni zbor prišel šele, ko je Janez Janša končal svoj uvod, ko pa se je Türk približeval govorniškemu odru, pa so za razliko od vseh ostalih poslancev – tudi poslancev SLS, ki so sopodpisniki prvega predloga ustavne obtožbe predsednika v svobodni Sloveniji – poslanci SDS ostali mirno sedeči na svojih sedežih. Türk pa je po svojem nagovoru nemudoma zapustil državni zbor in poslanske razprave prepustil njim samim. Slika je res vredna (vsaj) tisoč besed.

Odgovore iskati na prave načine "Predlog je pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv," je dejal Türk, ki v njem ne vidi nobenega argumenta o kršitvi Ustave, nobenega konkretnega protipravnega dejanja proti predsedniku države. O pravni neutemeljenosti in nevzdržnosti tega predloga so Türku pritrdili tudi številni pravni strokovnjaki, tudi tisti, ki sicer globoko dvomijo v upravičenost in politično modrost podelitve odlikovanja Tomažu Ertlu, o katerem ni, pravi opozicija, odločal niti pristojni parlamentarni odbor.

In v tem je tudi bistvo včerajšnjega dogajanja: o smiselnosti in upravičenosti odlikovanja Tomaža Ertla lahko res še dolgo razpravljamo, a ustavna obtožba, za katero se je podobno kot pri nedavnih neredkih interpelacijah lahko v osnovi že vedelo, da ne bodo dobile zadostne parlamentarne podpore, najbrž res ni pravno primeren način za to razčiščevanje. Vsekakor pa mora tako resen dokument – kot pravzaprav vsak pravni dokument – imeti, pravniško povedano, vse svoje nujne sestavine in elemente, da bi imel pravno veljavo in smisel.

Kaj s(m)o po sedmih urah pridobili?

In tako je včeraj šlo še sedem ur v parlamentu, ki so pregreto slovensko politično ozračje le še razbelile, prinesle pa niso nobenega konkretnega odgovora. To je dokazalo tudi glasovanje: 32 za, 52 proti. Podobno kot pri interpelacijah se ne da izogniti vprašanju, kam je pravzaprav ta predlog meril. Janša je sicer včeraj poudaril, da bi s preklicem odlikovanja lahko celo ustavil predlog ustavne obtožbe, a je koalicija skozi besede Cvete Zalokar Oražem spregovorila, da je SDS zlorabila ustavno možnost vložitve ustavne tožbe za svoje politične potrebe in skladno s svojo strategijo stalne ofenzive odprla še eno novo fronto. Podobno meni sam predsednik, katerega besede so, da je predlog ustavne obtožbe eden od vrhuncev zdajšnje prakse obtoževanja.

Malim ljudem ostajajo stare fronte Navadnim ljudem pa – kakor vedno – ostajajo otipljive, povsem konkretne in realne vsakdanje težave. Denimo plačilna nedisciplina, zaradi katere najbolj trpijo srednja, majhna in družinska podjetja, ki morajo plačati DDV, že ko izstavijo fakturo, čeprav niti ne vedo, ali bodo plačilo po tej fakturi sploh kdaj prejeli. Med največjimi žrtvami so tudi majhni podizvajalci, ki morajo svoj težko zasluženi denar čakati vedno dlje in s tem brezobrestno kreditirajo tiste največkrat velike, ki se požvižgajo na red in plačilno disciplino. Majhni tako propadajo zaradi bahavosti, nediscipline in napak velikih ... Tiste, ki morda še niso dojeli, kako resne so razmere, bo morda končno prebudilo današnje razkritje: nekoč uspešen štajerski podjetnik Ivan Selinšek, podizvajalec pri gradnji športnega središča Stožice, ki zaradi dolgov drugih ni več mogel plačati svojih delavcev, si je v navalu obupa, iz katerega ni več videl izhoda, vzel življenje. Koliko je še treba konkretnih opozoril na starih frontah, preden se tam končno kaj premakne?