Včeraj razgrnjeni, dolgo pričakovani zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prvi iz paketa reforme pokojninskega sistema, je dodobra razburil Slovence.
Kako jih tudi ne bi, ko pa prinaša dvig starostne dobe za upokojitev za ženske na 63, za moške pa na 65 let. Pri tem pa bo Pahorjeva vlada tudi vztrajala, je včeraj prepričljivo sporočil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.
Za enake pokojnine bomo morali delati dlje!
Tako ženske kot moški se bodo lahko predčasno upokojili že pri 60. letih, če bodo ženske imele najmanj 38 let delovne dobe, moški pa najmanj 40 let. Seveda pa bodo imeli zaradi tega nižjo pokojnino – 0,3 odstotka za vsak mesec –, moški največ 18 odstotkov manj, ženske pa slabih 11 odstotkov. Podlaga za odmero pokojninske osnove pa ne bo več 18, ampak 34 let. Povedano preprosteje: od začetka prihodnjega leta bomo za enake pokojnine kot doslej delali dlje. Po letu 2017 bomo torej delali vsaj do 60. leta, za polno »penzijo« pa še tri ali pet let več. Tako je sporočilo prvega zakonskega predloga iz predvidene pokojninske reforme, ki je nujna zaradi vzdržnosti pokojninske blagajne po letu 2020, na kar nas je že večkrat opozoril uradni Bruselj.
Brez reforme pokojninska blagajna pač ne bo zdržala!
Stroški pokojninske blagajne bodo namreč na podlagi dolgoročnih projekcij že v letu 2020 predstavljali kar 11 odstotkov BDP-ja. Do leta 2050 pa naj bi se ob nespremenjenem pokojninskem sistemu povečali na več kot 18 odstotkov. Domača pokojninska blagajna pa tega, zaradi staranja prebivalstva, ki se primerjalno s preostalo Evropo tudi prezgodaj upokojuje (tudi to nam očitajo bruseljski birokrati), enostavno ne bi prenesla. Zato so torej nujne spremembe, če seveda država želi ohraniti prejemke upokojencev na zdajšnji ravni, pa ne nazadnje tudi prihajajočim "penzionerjem" zagotoviti vsaj približno varno starost. Čeprav je že zdaj jasno, da se le s pokojnino skoraj ne da živeti in tudi ne preživeti.
S pokojnino se že zdaj skoraj ne da preživeti!
Predlagane spremembe so korak, ampak zares zgolj korak v pravo smer, pravijo poznavalci pokojninskih sistemov. Končno bodo pravice iz pokojnine zares temeljile na vplačanih prispevkih. Do sedaj v mnogo primerih ni bilo tako! Drugo vprašanje pa je, ali so predvidene spremembe tudi pravične. Še zlasti za tiste, ki so v pokojninsko blagajno začeli vplačevati že pred 25. letom, na kar opozarjajo v sindikalnih vrstah. Zanje bi moral biti ključni pogoj za izplačilo polne pokojnine delovna doba. Pa bo tudi postal? Bomo videli, pogajanja bodo zagotovo še trda.
Kakorkoli že, idealne rešitve ni in je tudi ne bo! Vsekakor bo treba enakomerneje porazdeliti breme nujne pokojninske reforme med generacijami. Sicer bomo lahko vnovič ugotavljali, kako posledice reforme, podobno kot posledice recesije, najbolj stiskajo tiste najrevnejše … Kaj pa bo potem ostalo od socialne države?
1
