Torek,
24. 5. 2022,
17.52

Osveženo pred

1 leto, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,29

3

Natisni članek

Tomaž Prosen

Torek, 24. 5. 2022, 17.52

1 leto, 11 mesecev

Slovenskemu fiziku prestižna nagrada Nemcev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,29

3

Tomaž Prosen | Področje Prosenovega dela je teoretična in matematična fizika neravnovesnih oziroma dinamičnih pojavov. "Mogoče ga odlikuje nekakšna nenavadna kombinacija točnega reševanja abstraktnih matematičnih modelov z ravno pravimi, tipičnimi lastnostmi in uporaba zelo splošnih principov statistične fizike in teorije kaosa, kot je na primer ergodičnost," je ob uspehu dejal slovenski fizik. | Foto STA

Področje Prosenovega dela je teoretična in matematična fizika neravnovesnih oziroma dinamičnih pojavov. "Mogoče ga odlikuje nekakšna nenavadna kombinacija točnega reševanja abstraktnih matematičnih modelov z ravno pravimi, tipičnimi lastnostmi in uporaba zelo splošnih principov statistične fizike in teorije kaosa, kot je na primer ergodičnost," je ob uspehu dejal slovenski fizik.

Foto: STA

Večkrat nagrajeni slovenski fizik in raziskovalec Tomaž Prosen je letošnji dobitnik prestižne znanstvene nagrade, ki jo podeljuje nemška Univerza v Dresdnu. Gre za še eno potrditev odličnosti raziskovalcev, ki delujejo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je uspeh opisal dekan fakultete Tomaž Košir.

Profesor kvantne mehanike in teorije kaosa na fakulteti Tomaž Prosen je prejel prestižno znanstveno nagrado Physik-Preis Dresden, ki jo podeljuje Tehnična univerza Dresden skupaj z inštituti raziskovalnih združenj Max Planck in Fraunhofer ter znanstvenima združenjema Leibniz in Helmholtz, so sporočili s fakultete.

Področje Prosenovega dela je teoretična in matematična fizika neravnovesnih oziroma dinamičnih pojavov. "Mogoče ga odlikujeta nekakšna nenavadna kombinacija točnega reševanja abstraktnih matematičnih modelov z ravno pravimi, tipičnimi lastnostmi in uporaba zelo splošnih principov statistične fizike in teorije kaosa, kot je na primer ergodičnost," je ob uspehu dejal slovenski fizik.

Modeli neravnovesne univerzalnosti

"V nekoliko bolj fizikalnem žargonu bi rekel, da iščem točno rešljive modele neravnovesne univerzalnosti. Oziroma rigorozno mikroskopsko razlago običajnih in neobičajnih makroskopskih dinamičnih pojavov. Kombinacija teh pristopov se je predvsem v zadnjem desetletju in pol izkazala za zelo produktivno in je vodila do kar nekaj pomembnih, odmevnih in včasih presenetljivih rezultatov. Zato me zelo veseli, da so v tujini te dosežke prepoznali s takšno nagrado," je še povedal Prosen, ki bo imel ob podelitvi v Dresdnu tudi znanstveno predavanje.

Dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Tomaž Košir je prestižno nagrado označil za še eno v vrsti priznanj za odličnost, ki jo dosegajo raziskovalci te fakultete. "Ugledna mednarodna nagrada je pomembna za ugled naše fakultete in s tem tudi Univerze v Ljubljani v mednarodnem raziskovalnem prostoru," je dejal.

Prosen je bil za svoje delo nagrajen že v preteklosti

Leta 2005 je dobil najvišje znanstveno priznanje v Sloveniji, Zoisovo nagrado za izjemne dosežke, štiri leta pozneje pa ga je z nagrado Wilhelm Friedrich Bessel award nagradila nemška fundacija Alexandra von Humboldta. Leta 2016 je kot drugi slovenski raziskovalec prejel tudi prestižni projekt ERC Advanced grant.

Ugledna nagrada Physik-Preis Dresden je bila ustanovljena leta 2017 s ciljem nagraditi znanstveno odličnost na področju fizike kompleksnih sistemov in spodbuditi mednarodno povezovanje in sodelovanje najbolj zanimivih, izjemnih in priznanih raziskovalcev ter njihovih skupin.

Novice Tomaž Prosen: Slovenci se radi skrivamo v povprečje in ne maramo tistih, ki izstopajo