Danes za zaprtimi vrati poteka seja komisije za nadzor obveščevalnih služb na temo varnosti v Evropi zaradi zadnjih dogodkov v Franciji. Kako varna je Slovenija pred podobnimi dogodki?
Dejstvo je, da je Slovenija varna država in da bo takšna tudi ostala, je prepričan nekdanji direktor Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova) Damir Črnčec. Je pa res, dodaja, da je varnost relativna kategorija, zato se lahko "občutek varnosti spremeni samo z enim dogodkom, kot se je to zgodilo v Franciji", dodaja.
Pri tem spomni na nedaven dogodek v Franciji, ko so ekstremisti napadli judovsko šolo, ki pa kljub vsemu ni sprožila dogodkov takšne razsežnosti, kot jo je povzročil napad na novinarsko hišo, na svobodo govora.
Iztok Podbregar: Ogroženost je na sprejemljivi ravni
Da je naša ogroženost na sprejemljivi ravni, meni tudi Iztok Podbregar, prav tako nekdanji direktor Sove. Podobno ugotavljajo tudi na seji komisije za nadzor obveščevalnih služb, čeprav opozarjajo, da Slovenija kot država proti globalnemu dogajanju v Evropi ni odporna.
Kot je pojasnil predsednik komisije Branko Grims, pa se bo "situacija v naslednjih mesecih, ko bo prišlo do zloma teroristične organizacije, ki jo poznamo pod izrazom Islamska država, zagotovo še zaostrovala".
Črnčec: Potrebna je ustrezna sprememba zakonodaje
Čeprav je Črnčec prepričan, da je Slovenija varna država, pa apelira na slovensko vlado, da ustrezno spremeni zakonodajo na tem področju. "Zdaj se dogaja ping pong, ko se denimo ne ve natančno, ali policija lahko spremlja bojevnike v Islamski državi v Sloveniji. Treba je omogočiti preiskovalcem ustrezno zakonodajo, da bodo lahko spremljali te ljudi, pa tudi ob vseh teh varčevalnih ukrepih zagotoviti finančne vire, da bodo to lahko počeli," je prepričan nekdanji prvi mož Sove.
Politiki s prstom kažejo na obveščevalne službe
V medijih se sicer že pojavljajo informacije, da francoska obveščevalna služba ni opravila "domače naloge" oziroma da bi morala zaznati delovanje muslimanskih ekstremistov. "To je klasična poteza politikov, da začnejo kazati s prstom na obveščevalno varnostne strukture. Nihče pa se ne vpraša, koliko podobnih napadov, ki bi jih sicer bilo v Franciji zelo veliko, so te strukture preprečile," je ogorčen Črnčec.
Problem preprečitve terorističnega napada v Franciji vidi tudi v velikem številu tujih bojevnikov na vojnih žariščih, ki prihajajo iz Francije in se tja tudi vračajo. "Zaradi prevelikega števila teh bojevnikov obveščevalne službe težko spremljajo prav vsak njihov korak," doda.
Bojevniki se v Evropo tudi vračajo
Podobno ugotavlja tudi komisija za nadzor obveščevalnih služb. Grims namreč opozarja na negotovo prihodnost: "Ljudje, ki so se urili za te zadeve, bodo namreč prišli nazaj v Evropo in na to bo morala biti Slovenija zelo dobro pripravljena, skupaj z EU. V nasprotnem primeru bi se utegnile varnostne razmere še poslabšati."
Bi lahko z ustreznim nadzorom nad internetom, socialnimi omrežji preprečili novačenje mladih v radikalne mreže islama po svetu? "Nisem za to, da se začnemo na račun varnosti odrekati dostopu do interneta oziroma pravici do obveščenosti. V Severni Koreji je dostop do interneta omejen, pa si tega verjetno ne želimo," pravi Črnčec.
3
