Neformalno srečanje zunanjih ministrov EU

Še največ zanimanja je sprožila Nemčija s pobudo po oživitvi razprave o evropski ustavi.

"Potrebujemo enoten pristop" Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec pravi, da so v uniji "glede Sirije optimisti", sploh glede na to, da je posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan v soboto pripotoval v Damask in začel svojo misijo, katere cilj je ustaviti nasilje v državi.

"Kažejo se že nekateri rezultati, čeprav se razmere na terenu poslabšujejo," je menil Erjavec. Evropska strategija glede Sirije je po njegovih besedah to, da se nadaljuje z gospodarskimi sankcijami in da se "da čim več miru Annanu".

"Nismo bili deležni kritik" EU je sicer zaradi nasilja predsednika Bašarja al Asada nad civilisti in sistematičnega kršenja človekovih pravic že uvedla niz gospodarskih sankcij proti sirskemu režimu, nazadnje konec februarja. Odločitev o novih sankcijah naj bi bila sprejeta čez dva tedna.

V povezavi s sankcijami je slovenski minister v soboto poudaril, da EU potrebuje enotno strategijo za uveljavljanje gospodarskih sankcij v tretjih državah, pri čemer te sankcije ne smejo prizadeti samo ene članice unije.

To je po njegovih besedah pokazala tudi nedavna izkušnja z Belorusijo, ko je Slovenija "ščitila svoje interese". Slovenija v soboto po Erjavčevih besedah ni doživela nobene kritike. V razpravi ta problem ni bil izpostavljen, je dejal minister.

Zaradi zadržkov Slovenije je bil dosežen kompromis Slovenija je februarja nasprotovala temu, da bi bil na kazenski seznam oseb, ki sodelujejo z režimom Aleksandra Lukašenka, vključen samo poslovnež Jurij Čiž. Ta je povezan s slovenskim podjetjem Riko, ki je v Minsku dobil posel, vreden 100 milijonov evrov.

Zaradi zadržkov Slovenije je bil dosežen kompromis, da EU februarja najprej sprejme sankcije proti sodnikom in nekaterim drugim funkcionarjem, do marčevskega zasedanja zunanjih ministrov pa se zbirajo predlogi za sestavo kazenskega seznama poslovnežev.

Erjavec je v soboto povedal, da na podlagi zelo neformalnih informacij pričakuje, da bo na kazenskem seznamu beloruskih poslovnežev, o katerem bodo govorili zunanji ministri na zasedanju čez dva tedna, "nekaj več imen", torej ne samo Čiž.

Nemška pobuda k oživitvi razprave o evropski ustavi Poleg Sirije je bila največ medijske pozornosti deležna nemška pobuda k oživitvi razprave o evropski ustavi, in to dobrih šest let po padcu evropske ustave na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.

Razprava o ustavi naj bi bila ponovno zagnana v prihodnjih tednih, ko naj bi se v Berlinu sestala majhna skupina zunanjih ministrov, ki naj bi razpravljala o vprašanjih glede prihodnosti Evrope. Slovenski minister vsaj za zdaj vabila ni prejel.

Erjavec je pojasnil, da je bilo to vprašanje "le bežno omenjeno, globlje razprave pa ni bilo". Poleg tega je menil, da bo za izboljšanje učinkovitosti EU treba opraviti določene strukturne spremembe na političnem področju, kot se to dogaja na fiskalnem področju.

"Male članice EU pričakujejo boljše sodelovanje z evropsko diplomatsko službo" Ministri so razpravljali tudi o delovanju evropske diplomatske službe. Še pred zasedanjem je prišlo v javnost kritično pismo francoskega ministra Alaina Juppeja, veliko prahu pa je dvignila tudi zgodba britanskega časnika Financial Times, da se je v pogajanjih o vstopu Velike Britanije v fiskalni pakt trgovalo s položajem Ashtonove.

Ashtonova je to zanikala, v odzivu na kritike Francije glede evropske diplomatske službe pa je poudarila, da je to skupni projekt.

Kritičen je bil tudi slovenski minister Erjavec, ki je poudaril, da zlasti male članice EU pričakujejo boljše sodelovanje z evropsko diplomatsko službo, konkretno z delegacijami EU.

"Razmišlja se o zaprtju veleposlaništva na Portugalskem in konzulata v New Yorku" Bistveno bi lahko sodelovanje po ministrovih besedah izboljšali s projektom evropskih hiš, tako da bi bili nacionalni veleposlaniki in delegacije EU nastanjeni na isti lokaciji v tretji državi, s čimer bi tudi privarčevali.

To je še toliko pomembneje za Slovenijo, ki bo morala še letos krčiti svojo diplomatsko-konzularno mrežo. Erjavec je povedal, da se razmišlja o zmanjšanju števila veleposlaništev v Skandinaviji ter zaprtju veleposlaništva na Portugalskem in konzulata v New Yorku.

V odgovoru na vprašanje, ali se je z Ashtonovo kaj pogovarjal o slovenskih kandidatih za položaje v evropski diplomatski službi, pa se je minister vzdržal komentarja.

Položaj posebnega predstavnika za človekove pravice Ministri so sicer v soboto tudi podprli idejo Ashtonove o vzpostavitvi položaja posebnega predstavnika za človekove pravice.

Sicer pa zunanji ministri tokrat na neformalno srečanje v Koebenhavnu niso povabili kolegov iz kandidatk za članstvo v uniji, torej Turčije, Islandije, Makedonije, Črne gore in Srbije, čeprav je bila to doslej stalna praksa. Namesto tega bo 22. marca zvečer ločeno neformalno srečanje s kandidatkami.

Neformalna srečanja zunanjih ministrov EU, v bruseljskem žargonu imenovana gymnich, so dobila ime po kraju prvega takšnega srečanja leta 1974 v nemškem gradu Gymnich.

Erjavec se marca namerava srečati s kolegi iz vseh sosednjih držav Cilj takšnega neformalnega druženja, ki poteka enkrat na pol leta, je priprava diplomatskih stališč unije v bolj sproščenem vzdušju za lažje sprejemanje odločitev na formalnih zasedanjih.

Vodja slovenske diplomacije je v soboto v Koebenhavnu še napovedal, da se namerava marca srečati s kolegi iz vseh sosednjih držav. Najprej bo 19. marca obiskal Zagreb, 20. marca bo na Dunaju, 27. marca v Rimu in 30. marca v Budimpešti.

Poleg tega je pojasnil, da je ob robu dvodnevnega neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU v Koebenhavnu opravil veliko neformalnih pogovorov s kolegi. Pri tem je izpostavil pogovore z italijanskim kolegom Giuliom Terzijem di Sant'Agato, s katerim sta po njegovih besedah "praktično obdelala celoten obisk v Rimu".