Ne drži, da so slovenski delavci predragi

V nasprotju s prepričanjem številnih slovenskih delodajalcev in menedžerjev, da so stroški dela velika, če ne celo največja slovenska težava, v ZSSS poudarjajo, da podatki jasno kažejo, da to nikakor ni res. Glavni težava pri nas je nizka dodana vrednost izdelkov in ne razvojno usmerjeno gospodarstvo. Strokovna sodelavka svobodnih sindikatov Andreja Poje poudarja, da podatki Eurostata jasno kažejo, da je imela naša država v letu 2008 med državami EU srednje visoke povprečne stroške dela na zaposlenega. To pomeni, da je zaostajala tako za povprečjem EU-15 (3.724 evrov) kot tudi za povprečjem EU-27 (3.170 evrov). Le enajst držav evropske družine ima nižje povprečne stroške dela kot naša država, kar 15 pa jih ima višje. Slovenija je z 1.991 evri nekje med Malto in Portugalsko, ki imata mesečne stroške dela pri okoli 1.750 evrih, ter Ciprom in Grčijo, katerih stroški dela na mesečni ravni so skoraj 2.400 evrov. Najnižje stroške dela v EU imajo Bolgarija, Romunija in Litva. Stroški dela se v Sloveniji zmanjšujejo... Po podatkih Ajpesa o poslovanju skoraj 55.750 podjetij v letu 2010 so stroški dela (zajemajo tudi bonitete, darila in nagrade) v teh gospodarskih družbah znašali le 14 odstotkov vseh odhodkov, njihov delež pa se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšal za 0,6 odstotne točke. Stroški blaga, materiala in storitev predstavljajo skoraj tri četrtine vseh odhodkov. Pri deležu socialnih prispevkov, ki jih plačajo delodajalci, je pri nas enaka zgodba, zagotavljajo v svobodnih sindikatih. Ti stroški v celotnih stroških v Sloveniji znašajo le 12,9 odstotka, kar nas uvršča na sam rep članic evropske 27-erice.

Skoraj dve tretjini Slovencev z nižjo plačo od slovenskega povprečja Za Slovenijo je značilno, da je več kot 45.000 zaposlenih julija prejelo minimalno plačo, kar 65,6 odstotka zaposlenih pa plačo, nižjo od slovenskega povprečja. "Plače bi morale omogočiti dostojno življenje, nikakor pa ne morejo biti socialni korektiv, kot menijo nekateri," so prepričani v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Semolič: Očitno se želi prikazati, da je najpomembnejše, da imajo ljudje delo

Prvi mož Zveze svobodnik sindikatov Slovenije Dušan Semolič pravi, da se s ponavljanjem "zgodbic" o previsokih stroških dela in predragem slovenskem delavcu želi ustvariti lažno mnenje, da naj bodo delavci še kako zadovoljni, saj konec koncev imajo delo, se s tem sprijaznijo in naj bodo potrpežljivo tiho okoli plač in še drugih že pridobljenih delavskih pravic. Stroški dela v primerjavi z večino držav EU niso višji, niti niso previsoki, kapital pa je pri nas zagotovo manj obremenjen kot zunaj naših meja. Mi smo pred leti glede višine plač že predlagali, naj bodo v velikem ali manjšem delu vezane na produktivnost panoge ali podjetja, pa so nas nasprotniki tega predloga žal preglasili, opozarja Dušan Semolič. Negativna bonitetna ocena agencije Moody's posledica popolne odpovedi bančnega sistema Slovenija nujno potrebuje reforme na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema, delovne zakonodaje in ne nazadnje tudi bančnega sistema, ki je pri nas dokončno in popolnoma odpovedal, priznava Dušan Semolič. Glede bonitetnih ocen, tudi zadnje, ko nam je agencija Moody's znižala kreditno oceno, pa prvi mož svobodnih sindikatov ugotavlja, da smo pač ujetniki bonitetnih agencij in njihovih ocen, ki so se v preteklosti večkrat pokazale kot napačne.

Negativna ocena za Slovenijo je posledica nedelovanja našega bančnega sistema, brez katerega gospodarsko nikakor ne more zadihati, in seveda neučinkovite državne birokracije, meni Dušan Semolič. Slovenija zato preprosto izgublja kredibilnost ter zaupanje bonitetnih hiš in posojilodajalcev.