Sreda, 5. 4. 2023, 11.05
1 leto, 7 mesecev
Slovenija Bruslju obljublja številne reforme
Osnutek nacionalnega reformnega programa, ki ga mora država skupaj s programom stabilnosti do konca meseca poslati Evropski komisiji, napoveduje reforme, med drugim na področjih pokojnin, zdravstva, stanovanj, plač v javnem sektorju, izobraževanja, digitalizacije in davkov.
Struktura osnutka programa sledi razdelitvi prednostnih nalog EU za letos, kot jih je novembra lani izpostavila Evropska komisija, in sicer na vključujočo rast, produktivnost, trajnostno rast in zeleni prehod ter zagotavljanje makroekonomske in fiskalne stabilnosti.
Največ področij zajema poglavje vključujoče rasti. Tu je npr. za trg dela napovedana sprememba zakona o delovnih razmerjih, za zagotovitev visoko usposobljene delovne sile sta predvidena zakona o razvojnih delovnih mestih ter zakon o privlačnosti Slovenije za zaposlovanje globalnih talentov.
Pokojninska in šolska prenova
Napovedani sta javna razprava in razprava s socialnimi partnerji o pokojninski reformi, v skladu z izhodišči iz leta 2017.
Načrt predvideva tudi spremembe za prenovo vzgojno-izobraževalnega sistema, kot jih predvideva tudi že načrt za okrevanje in odpornost, in sicer s kurikularno prenovo na vseh ravneh izobraževalnega sistema.
Na stanovanjskem področju napovedujejo pospešitev gradnje javnih najemnih stanovanj z zagotovitvijo stabilnega sistemskega javnega financiranja državnih in občinskih stanovanjskih skladov v kombinaciji z uporabo nepremičnin nekdanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in aktivacijo trga zasebnega kapitala, predvsem pokojninskih skladov, zavarovalnic in obveznic. Optimizirati želijo tudi delovanje javnega najema.
Zdravstvena reforma je začrtana
Začrtana je tudi reforma zdravstvenega sistema, in sicer z digitalizacijo zdravstvenega sistema, strukturno prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter ureditvijo področja družinske in urgentne medicine, vzporedno s tem nameravajo urediti plačni sistem za zdravstvene delavce. V drugi polovici leta sta v načrtu ureditev koncesionarstva in koncesij ter celovita prenova financiranja zdravstva, z letom 2025 pa naj bi med drugim vzpostavili tudi centralizirano javno naročanje medicinskega materiala, opreme in zdravil.
Prenova plačnega sistema v javnem sektorju bo predmet usklajevanja z reprezentativnimi sindikati in bo sprejeta do konca leta 2023 kot celota, uveljavljena pa bo po posameznih delih, upoštevaje javnofinančne zmožnosti, predvideva načrt.
Digitalni prehod za rast produktivnosti
V poglavju o rasti produktivnosti med drugim napovedujejo ukrepe za digitalni prehod, v katerem bodo prevetrili številne digitalne storitve.
Predvidene so nekatere spremembe pri javnem naročanju, med drugim glede razlogov za izključitev, ter usposabljanja tako za naročnike kot za gospodarske subjekte, ki sodelujejo pri javnih naročilih.
Doseganje ogljične nevtralnosti
V poglavju o trajnostni rasti in zelenem prehodu obljubljajo nadaljevanje prizadevanj za doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050 na pravičen način. Med drugim je napovedan zakon o podnebnih spremembah, ki bo pravni okvir za izvajanje podnebne politike v Sloveniji.
Pri energetiki je napovedan zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE), katerega cilj je pospeševanje in olajšano uvajanje teh virov v elektroenergetskem sektorju.
O prenovi davčnega sistema še nič konkretnega
Predvidena je prenova davčnega sistema, pri čemer pa v dokumentu ni navedenih konkretnih sprememb. "Ključno na področju načrtovanih davčnih sprememb bo oblikovanje širšega pogleda na vse davčne zavezance," napovedujejo.
Predvideno je, da bo osnutek dokumenta v petek obravnaval ESS, v četrtek, 13. aprila, pa da ga bo sprejela vlada.
3