Napeti odnosi med kudovci in novimi lastniki

Do dogovora in sklepa med kupcem prostorov, podjetjem Don-Sol oziroma njegovim prokuristom, ukrajinskim poslovnežem Arturjem Azarkevičem, in kudovci naj bi prišlo že 12. februarja letos na občnem zboru društva. S pomočjo kupca se je kudovcem uspelo izogniti dražbi nepremičnine, prostore pa naj bi vnaprej najemali in delili z zavodoma Festival slovanskih kultur in Center slovanskih kultur. Kudovci so aktivnosti zavodov v svoje prostore sprejeli že septembra lani.

V sporočilu za javnost so kudovci zapisali: "Kupec je bil seznanjen s tabelo vseh dolgov in zneskom 705.000 evrov, njegov prokurist se je s ceno strinjal. Člani društva smo mandat za izpeljavo prodaje podelili izvršnemu odboru društva. Verjeli smo, da bo kupec res poplačal vse dolgove, ki smo jih pridelali od ukinitve vseh subvencij." V dobri veri so prokurista Azarkeviča kot člana sprejeli v društvo skupaj s članom centra Aleksandrom Sergeevom. Oba so imenovali še v društveni izvršni odbor ter Azarkeviča imenovali za predsednika KUD France Prešeren.

Kudovci trdijo, da je imenovanje na položaj predsednika predlagal sam Azarkevič, ki je tako postal hkrati predstavnik kupca in društva. Zapisali so, da je Azarkevič kmalu po omenjenem občnem zboru poplačal zunanje in notranje upnike, ki so grozili z izvršbami, umaknil dražbo na nepremičnino in nato 4. maja 2017 "kar sam, brez mandata izvršnega odbora društva, podpisal kupo-prodajno pogodbo" o prodaji nepremičnine.

Izvršni odbor društva za podpis kupo-prodajne pogodbe izvedel šele septembra

O podpisu kupo-prodajne pogodbe je bil po besedah kudovcev izvršni odbor društva obveščen šele 15. septembra, po izpeljanem Trnfestu. Večina članov izvršnega odbora se s podpisano pogodbo ni strinjala, saj v njej ni bilo omenjeno sobivanje KUD France Prešeren in Centra slovanskih kultur, niti besede pa ni bilo o premičninah, ki so v lasti KUD.

Kot je za STA povedal Azarkevič, so bili v skupini za sestavitev kupo-prodajne pogodbe poleg njega še dolgoletni tajnik društva Željko Pelicon in Sergeev ter odvetnik Gregor Simončič, ki so ga predlagali  kudovci. Cena 450 tisoč evrov se je za nepremičnino po njegovih besedah pojavila, ko so ugotovili, da je stavba dotrajana in da bo treba vanjo še veliko vložiti, poleg tega je bilo kupcu zamolčano, da je celotna zgradba opredeljena kot kulturna dediščina.

Dan po hospitalizaciji dolgoletnega tajnika društva Željka Pelicona so se kudovci soočili z izpraznitvijo prostorov v prvem nadstropju. Foto: STA , Na vprašanje, zakaj je sam sklenil pogodbo, je Azarkevič odgovoril, da je to storil kot predsednik društva, osnutek pogodbe pa je že 12. aprila poslal na elektronski naslov Peliconu. Ta tega še ni preveril in je za STA povedal, da je bil glede sestave pogodbe prisoten zgolj na prvem sestanku. Po podjetnikovih besedah naj bi bila njegova naloga posredovati osnutek preostalim, Pelicon pa je dejal, da Azarkevič vmes ni pripravil poročila ali sklical sestanka glede svojih finančnih aktivnosti.

Glede zapisa februarskega odbora, "da ima izvršni odbor mandat, da sklene pogodbo med KUD France Prešeren in Festivalom slovanskih kultur in investitorjem o prodaji nepremičnine KUD France Prešeren", Azarkevič trdi, da je bila omenjena formulacija v zapisnik dodana naknadno.

V Centru slovanskih kultur si želijo nadaljevati kulturne vsebine

Azarkevič je zanikal, da je sam predlagal imenovanje na položaj predsednika KUD, temveč so se za to odločili kudovci. "Naš glavni namen je bil najti najboljšega kupca, da se v prostorih na Karunovi 14 nadaljuje kulturna dejavnost in da lahko KUD France Prešeren v teh prostorih ostane in skupaj nadaljujemo delo," je dodal.

Po pojasnilu Azarkeviča so zneski, ki jih je prispeval v tej zgodbi, skupaj s kupnino in njegovim delom vredni dobrih 600 tisoč evrov. Opozoril je, da je končni znesek vseh dolgov, ki se po besedah kudovcev gibljejo okoli 700 tisoč evrov, zelo težko določiti, ker KUD v vmesnem času naj ne bi imel redno vodenega računovodstva. Po pregledu vseh hipotekarnih dolgov so ugotovili, da jih je za znesek 450 tisoč evrov z obrestmi. Azarkevič se je podal v pogovore z upniki in znesek mu je uspelo znižati na 300 tisoč evrov, s čimer so prihranili 150 tisoč evrov.

Tradicionalni Trnfest bo po besedah novega predsednika društva Arturja Azarkeviča na sporedu tudi v prihodnje. Foto: Matej Leskovšek Azarkevič je dodal, da so poplačali vse dolgove, ki so jih lahko, ne morejo pa poplačati tistih, vezanih na honorarje in izkazanih na preprosti, s podatki slabo opremljeni tabeli, za katere ni drugih ustreznih potrdil. Kudovci sicer opozarjajo, da podjetnik upnikom ostaja dolžan skupni znesek v višini 160 tisoč evrov, in pravijo, da imajo za to vsa potrdila.

Potem ko je izvršni odbor pogodbo na srečanju sredi septembra zavrnil, sta tako Azarkevič kot Sergeev odstopila, izvršni odbor je predsednika razrešil, kooptiral dva nova člana, za predsednico izvolil Matejo Šušteršič in na Upravni enoti Ljubljana uredili vse potrebno za spremembo zakonitega zastopnika društva. Sprva so želeli spor rešiti mirno, a ni šlo, zadeve so se zaostrile.

Zgodba bo sklep dočakala na sodišču

Člani KUD so poiskali pravno pomoč, ker menijo, da je predsednik društva zlorabil položaj in deloval v škodo društva. Želijo si izpodbiti veljavnost sklenjene pogodbe, ker preveč odstopa od februarja izglasovanega dogovora in sklepa. Tožbo nameravajo vložiti v kratkem.

Nekaj tožb pa je proti kudovcem že vložil Azarkevič. Dve glede motnje posesti, pripravlja pa tudi tožbo glede nepravilnosti pri poslovanja Trnfesta, zaradi katerih naj bi po njegovih besedah "zmanjkalo" 20 tisoč evrov gotovine. Šušteršičeva je za STA pojasnila, da so z letošnjim Trnfestom res pridelali okoli 15 tisoč evrov minusa, a zato, ker na festivalu ni bilo toliko prilivov.

Center slovanskih kultur, kot trdijo kudovci, "nadaljuje investicijska dela in postopno prevzemanje prostorov", za izselitev premičnin in dokumentacije pa so jim določili zelo kratek rok, zamenjali so tudi ključavnice. Azarkevič je dejal, da bo na Karunovi kmalu zaživel Center slovanskih kultur France Prešeren, ker si te prostore z dolgoletno kulturno tradicijo želijo obogatiti s svojimi vsebinami.