Najtežje je bolečino deliti

"Pred šestimi leti sva izgubila hčerko, ki jo je voznik povozil skoraj pred hišo, in se štiri leta sama spopadala z bolečino, potem pa sva se obrnila na zavod Varna pot in danes se lahko vsaj zjokam. Z možem želiva pomagati tudi drugim, ki se srečujejo s podobno bolečino," je na tiskovni konferenci Zavoda Varna pot ob predstavitvi projekta Skupaj iz stiske, ki ponuja psihosocialno pomoč vsem, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah ali pa so v njih izgubili svojce, povedala Lilijana Mavec.

Povzročitelja smrti hčere zakoncev Mavec so na sodišču oprostili, a kar je še huje, je dejstvo, da žrtve oziroma najbližji tragično izgubo podoživljajo vedno znova. "Postopek še ni končan, saj je vrhovno sodišče vse vrnilo v ponovno presojanje. Pa to ni najhuje; pred meseci, ko je počila bomba pred hišo sodnice v Radovljici, sva se znašla celo med osumljenci za napad, kajti prav ta sodnica je voznika oprostila," dodaja Roman Mavec.

"To ni akcija, to je način življenja"

Projekt Zavoda Varna pot, ki so ga podprli tako na ministrstvu za delo kot za notranje zadeve, v okviru Direktorata za ceste pa tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ponuja pomoč posameznikom pri premagovanju duševnih stisk, ki so posledica lastne poškodbe ali poškodbe oziroma smrti bližnjega v prometni nesreči. "Pri premagovanju tako težkih bolečin nas ovirajo dolgi sodni postopki, obrekovanje sosedov, ki ne razumejo žrtev, gluha ušesa oziroma nema drža tožilcev, ker kot žrtev nisi stranka v sodnem postopku," je kritičen ustanovitelj Zavoda in tudi sam žrtev prometne nesreče Robert Štaba. To ni akcija, to je način življenja, še dodaja Štaba.

Do današnjega dne na cestah umrlo 65 ljudi Številke so kljub manjšemu številu prometnih nesreč zgovorne; od leta 1991 do 2010 je umrlo 6481 ljudi, telesno se je poškodovalo 225.729 oseb. Od 1. januarja do danes so slovenske ceste terjale življenja 65 ljudi, lani v enakem obdobju 97. Za navedenimi številkami stojijo imena in tragične zgodbe posameznikov, vse pa druži izguba najdražjih, izguba zdravja in kvalitete življenja, hud stres, bolečina, popolna in nenadna sprememba življenjske poti. "Ne spreglejmo tistih, ki so preživeli, saj lahko le redki svojo bolečino predelajo v bisere, ki jih lahko ponudijo drugim," je prepričana Vesna Radonjić Miholič, specialistka klinične psihologije v Rehabilitacijskem institutu Soča. Tolažba je prav v bolečini, najtežje je začeti deliti bolečino, je še prepričana.

Projekt podpirajo tudi na Žalah "Policisti se dnevno srečujemo s tragičnimi zgodbami in smo ob prometnih nesrečah običajno prvi na kraju, zato je pravi pristop do žrtve izredno pomemben, hkrati pa jim svetujemo, da se lahko za pomoč obrnejo na Zavod," je povedal Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi. V ta namen že nekaj časa poteka izobraževanje policistov o obveščanju svojcev o tragični izgubi, pred leti pa so začeli z akcijo Medvedek Jaka, ki je namenjen predvsem otrokom, žrtvam prometnih nesreč.

"Ker se dnevno srečujemo s smrtjo in žalostjo, tragedijami, smo se projektu z dobrodelno stojnico, kjer se lahko kupijo sveče, pridružili tudi na Žalah. Na stojnici namreč ljudi seznanjamo s tem projektom," je pojasnil direktor Žal Bojan Lepičnik. "Za čimprejšnje sojenje voznikom, ki povzročijo prometne nesreče s smrtnim izidom, ni potrebno spreminjanje zakonov, dovolj bi bilo spremeniti sodni red," poudarja Štaba in spomni na lansko obljubo pravosodnega ministra Aleša Zalarja, da bi tovrstne primere na sodišču reševali prednostno.