Najbolj razvpite afere, ki so pretresle našo Slovenijo

Hit Prva afera je izbruhnila že kmalu po osamosvojitvi leta 1991, ko je javnost izvedela za pogodbo med igralniško družbo Hit in fiktivno posojilno družbo s sedežem v Panami. Leta 2000 so zaradi zlorabe položaja in pravic na štiri leta zapora obsodili nekdanjega generalnega direktorja Hita Danila Kovačiča. Vrhovno sodišče je Kovačiču kazen pozneje skrajšalo za štiri mesece, februarja 2006 pa ga je zaradi zdravstvenih težav tedanji predsednik republike Janez Drnovšek pomilostil in kazen zapora pogojno odložil za pet let.

Depala vas Marca 1994 so pripadniki Slovenske vojske Darko Njavro, Robert Suhadolnik, Simon Krejan in Andrej Podbregar v Depali vasi pri Domžalah aretirali tajnega sodelavca policije Milana Smolnikarja, ker naj bi nezakonito pridobil tajne dokumente ministrstva za obrambo. Ob aretaciji so pri njem našli dokumente, ki naj bi dokazovali, da ministrstvo za obrambo pripravlja državni udar, vendar se je izkazalo, da so bili dokumenti ponarejeni.

Zaradi vojaške aretacije civilista je državni zbor razrešil takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo. Ta je trdil, da so vojaki delovali v okviru svojih pristojnosti, v obdobju njegove razrešitve pa so v njegovo podporo organizirali množične proteste. Zaradi zastaranja zadeva nikoli ni dobila sodnega epiloga.

Pucko Po državnozborskih volitvah leta 1996 so bili glasovi poslancev porazdeljeni v dva enakovredna tabora – 45 glasov so imele pomladne stranke SLS, SDS in SKD, 45 pa skupaj s poslancema narodnih manjšin LDS, ZLSD, DeSUS in SNS. Odločilno potezo je v državnem zboru potegnil Ciril Pucko, ki je bil izvoljen na listi SKD, a je prestopil med samostojne poslance in za mandatarja podprl predsednika LDS Janeza Drnovška in tako omogočil sestavo leve vlade.

Njegova poteza je povzročila veliko razburjenja v političnih vrstah in v slovenski javnosti. Številni so ga imeli za izdajalca, spet drugi so ga slavili kot junaka.

Dadas Aprila letos so našli mrtvega Davorina Sadarja, direktorja propadlega poslovnega sistema Dadas. Ob stečaju družbe je bilo oškodovanih približno 3.500 vlagateljev, šlo je za največjo tovrstno zgodbo o polomu finančnih vlagateljev v zgodovini samostojne Slovenije.

Dadas je leta 1998 zapadel v stečaj, v katerem je bilo priznanih za 11 milijard tolarjev terjatev, premoženje družbe pa je bilo takrat vredno manj kot 100 milijonov tolarjev. Sadar, ki ga je državno tožilstvo obtožilo zlorabe položaja in pravic ter goljufij pri trgovanju z vrednostnimi papirji, je sredi sojenja leta 2000 pobegnil v tujino, leta 2005 pa so ga ZDA izročile Sloveniji. Leta 2003 so ga nato obsodili na tri leta zapora, potem pa leta 2008 zaradi goljufije pri sklepanju opcijskih pogodb še na leto dni pogojne kazni.

Vlagatelji v vzajemne sklade Proficia Dadas so Agenciji za trg vrednostnih papirjev očitali, da je marca 1996 opozarjala vlagatelje, da vzajemni skladi Proficie Dadas prinašajo "prelepe in neresnične donose". Zaradi tega naj bi še isti dan začel upadati indeks SBI, kar je pripeljalo do pravega borznega zloma in propada Dadasovih skladov, v katerih je bilo okoli 5,7 milijarde takratnih tolarjev premoženja.

Obveščevalni kombi Januarja 1998 so hrvaške oblasti na svojem ozemlju blizu Zavrča zalotile slovenska obveščevalca in jima zaplenile kombi s prisluškovalno opremo, vreden milijon mark. Obveščevalca so Hrvati oglobili, nato pa izpustili na prostost.

Zaradi afere je odstopil obrambni minister Tit Turnšek, hrvaško sodišče pa je obtožena Antona Slatinška in Branka Bezgovška leta 2000 zaradi vohunjenja obsodilo na leto dni zapora, pogojno na tri, ter na pet let prepovedi vstopa v Hrvaško. Hrvaška je ob slovensko-hrvaškem političnem vrhu leta 2001 na Otočcu Sloveniji obveščevalni kombi vrnila.

Vič-Holmec V članku z naslovom Slovenci streljali vojne ujetnike? je novinar Slovenskih novic Bojan Budja na osnovi informacij generalnega direktorja policije Boruta Likarja decembra 1998 zapisal, da "so pripadniki milice streljali na neoborožene pripadnike JLA s stražnice na Holmcu, ki so se predajali z belo rjuho v rokah".

Članek je bil povod za afero Vič-Holmec, sledila pa je politična kriza, katere vrhunec sta bila Likarjev odstop konec januarja 1999 in padec notranjega ministra Mirka Bandlja. Na notranjem ministrstvu so ustanovili Gričarjevo komisijo, ki je ob preiskavi omenjene afere ugotovila, da hudodelstev na Holmcu v obdobju osamosvojitvene vojne ni bilo. Ustanovljena je bila tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki je ugotovila, da sta glavna krivca za omenjeno afero Bandelj in Likar, zadnjega so na sodišču oprostili obtožb o izdaji tajnih podatkov.

Janša-Sanader Nekdanji predsednik vlade Anton Rop je junija 2007 izjavil, da sta se pred volitvami leta 2004 tedanja slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader dogovarjala za incidente v Piranskem zalivu, kar naj bi bilo razvidno iz prisluhov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Tako Janša kot Sanader sta Ropove navedbe odločno zanikala. Janša je proti Ropu vložil tudi civilno tožbo, ta se je leta 2010 končala s sklenitvijo sodne poravnave.

Zadevo je obravnavala tudi preiskovalna komisija DZ-ja, ki pa je ugotovila, da na podlagi pregledanih dokumentov Sove ni mogoče trditi, da sta se Janša in Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu.

Ultra Prvak Zaresa in minister za visoko šolstvo Gregor Golobič je junija 2009 priznal, da je lagal, ko je novinarjem zanikal lastniški delež v podjetju Ultra, vendar je kljub temu ostal na položaju ministra, njegovo odločitev, da ne odstopi, pa je podprl tudi predsednik republike Danilo Türk.

Golobičeva Ultra je zaradi poročanja, da je bilo podjetje deležno nezavarovanih posojil NLB, tožilo takratne novinarje RTV-ja Rajka Geriča, Mateja Hlebša in Boruta Janca, vendar je Ultra tožbo izgubila.

Bulmastifi Trije bulmastifi so februarja 2010 do smrti pogrizli svojega lastnika Sašo Baričeviča, sicer družinskega prijatelja ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. Kmalu po dogodku so se pojavila namigovanja, da je Baričevič pse zlorabljal, saj je bil na kraju dogodka med drugim najden tudi spolni pripomoček. Policijska preiskava je pokazala, da sumov o mučenju psov ni mogoče niti ovreči niti potrditi. Kot so trdili v takratni opoziciji, naj bi Kresalova vplivala na policijsko preiskavo dogodka, zato so zoper njo sprožili interpelacijo, ki pa ni bila uspešna.

Številni so se tudi spraševali, kako je mogoče, da so pse, ki so pred tem že napadli Stanislava Megliča, Baričeviču sploh vrnili. To naj bi bila zasluga Baričevičevega odvetnika in partnerja Kresalove Mira Senice in kinologa Rajka Rotnerja, strica Kresalove, vendar je tožilstvo večino ovadb v zvezi z vračanjem psov ovrglo.

Patria Pred državnozborskimi volitvami leta 2008 je finska televizija YLE predvajala oddajo Resnica o Patrii, v kateri je novinar Magnus Berglund trdil, da črka "J" v Patriinih dokumentih označuje Janeza Janšo in da je Patria podkupila predsednika slovenske vlade, da bi prišla do posla s Slovenijo. Ljubljansko okrožno sodišče je decembra 2011 odločilo, da morata Berglund in YLE Janši plačati 15.000 evrov in umakniti svoje izjave, vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo.

Takratni minister za obrambo Karl Erjavec in načelnik generalštaba Albin Gutman sta bila aprila 2011 oproščena nevestnega dela v zvezi z nakupom oklepnikov, Janez Janša, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič pa so bili na prvi stopnji obsojeni zaradi kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov.

Še posebej odmeva obsodba vodje opozicije Janeza Janše, ki naj bi ob neznanem času, na neznanem kraju in na neznan način sprejel obljubo podkupnine. Janša trdi, da gre za montiran politični proces.

NPU Desetega avgusta 2011 je računsko sodišče notranjemu ministrstvu, ki ga je vodila Katarina Kresal, v zvezi z najemom prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) izdalo negativno mnenje, le dan pozneje pa je še protikorupcijska komisija podala mnenje, da je ravnanje notranjega ministrstva pri najemu prostorov koruptivno. Ministrstvo je namreč prostore za NPU najelo pri družinskem prijatelju Kresalove, Igorju Juriju Pogačarju.

Kresalova je zaradi afere odstopila s položaja ministrice za notranje zadeve.

Rode Konec avgusta 2012 je časnik Delo poročal, da naj bi imel kardinal Franc Rode leta 1969 intimno razmerje s Tanjo Bredo S., ki je leto pozneje v Nemčiji rodila sina Petra S. Ta je za medije izrekel željo, da Rode opravi test očetovstva. Kardinal Rode je še isti dan odločno zanikal, da bi prelomil celibat. Test očetovstva je pokazal, da Rode ni oče Petra Stelzerja.

Zaradi afere je Rode vložil civilno tožbo proti novinarju Dejanu Karbi in Delu, odgovorna urednica časnika Romana Dobnikar Šeruga pa je odstopila s položaja.

Šmarna gora Ob koncu velja opozoriti še na afero, ki je v svetovnem merilu najbolj odmevala, vendar njeni glavni akterji niso bili politiki, ampak športniki.

Na svetovnem prvenstvu na Japonskem in v Južni Koreji leta 2002 sta se namreč po uvodnem porazu s Španijo sporekla najboljši slovenski nogometaš Zlatko Zahović in selektor reprezentance Srečko Katanec, zadnji je po sporu novinarjem na novinarski konferenci s solzami v očeh pripovedoval, da naj bi mu Zahović celo dejal, da lahko kupi njega, njegovo hišo in Šmarno goro.

Zahović je po sporu predčasno zapustil prvenstvo, Katanec pa po tekmovanju ni več opravljal funkcije selektorja. Na klop izbrane vrste je znova sedel leta 2012.