Aleš Žužek

Petek,
29. 11. 2013,
14.20

Osveženo pred

8 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 29. 11. 2013, 14.20

8 let, 10 mesecev

Najbolj odmevni primeri protikorupcijske komisije

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Protikorupcijska komisija je velikokrat razburkala slovensko politično prizorišče. Zaradi njenih poročil, načelnih mnenj in ugotovitev so odstopali ministri in razpadle vlade.

Najbolj odmevnih primeri protikorupcijske komisije pod vodstvom Gorana Klemenčiča so bili:

avgusta 2011 je KPK objavila načelno mnenje, da ravnanje pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ustreza definiciji korupcije. Po objavi tega poročila je odstopila tedanja notranja ministrica Katarina Kresal. Februarja 2011 je KPK oglobila nekdanjo vodjo premierjevega kabineta v času Boruta Pahorja Simono Dimic v višini 1.600 evrov, in sicer zaradi zmote pri izpolnjevanju obrazca za prijavo premoženja funkcionarjev. V obrazec ni vpisala podatka o poroštvu za kredit v znesku več sto tisoč evrov, v njem pa tudi ni navedla, da je kot posojilodajalka dala kredit, kredit pa je dejansko najela sama. Dimičeva je kot vodja kabineta odstopila po tem, ko se je izvedelo, da so delavci Vegrada gradili njeno vilo.

Novembra lani je protikorupcijska komisija v ugotovitvah zapisala, da je Franc Kangler, takratni župan mestne občine Maribor, s svojim ravnanjem večkrat izpolnil znake korupcije. Komisija je pod drobnogled vzela mariborsko farmacevtsko podjetje Farmadent, ki je v posredni lasti mariborske občine. Ugotovitve KPK so še bolj spodbudile zahteve po Kanglerjevem odstopu. Pred dnevi je upravno sodišče odločilo, da je KPK ravnala protipravno, ko bivšemu mariborskemu županu ni dovolila vpogleda v spis v zadevi Farmadent.

Januarja letos je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila poročilo, v katerem je zapisala, da sta predsednik vlade Janez Janša in ljubljanski župan Zoran Janković kršila zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju. Po objavi poročila je prišlo do vladne krize, ki je pripeljala do padca Janševe vlade.

Februarja letos je protikorupcijska komisija v konkretnih ugotovitvah zapisala, da je pri zaposlitvi Nike Janša in Tadeja Tanka v podjetju Plinovodi prišlo do več kršitev dolžnega ravnanja in da omenjena nista izpolnjevala pogojev iz sistematizacije.

Maja letos je KPK sporočila, da je zaradi domnevnih kršitev pri poslovanju ovadila nekdanjega predsednika komisije Draga Kosa. Pri tem naj bi šlo za nepravilnosti pri napredovanjih in odobrenih odsotnostih z dela, sporne podjemne pogodbe in negospodarnost pri uporabi vozila. Kos te očitke zanika.

Oktobra letos je odmeval razgovor KPK s koprskim županom Borisom Popovičem. Razgovor so opravili v okviru nadzora premoženjskega stanja. Primer je bil še toliko bolj odmeven, ker je nekaj dni pred tem Popovič Klemenčičevo ženo, odvetnico Nino Zidar Klemenčič, obtožil, da je zahtevala od njega 15.000 evrov. Ta je Popoviča ovadila.

KPK preiskuje tudi nekatere druge odmevne primere: zaposlitev Helene Türk v zavodu Ljubljanski grad in sporne letalske vozovnice zdajšnjega notranjega ministra Gregorja Viranta.