Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FDŠ) je v torek zvečer pripravila družboslovni večer z naslovom Politične spremembe v Sloveniji po volitvah 2008.
V razpravi je šest novinarjev, publicistov in profesorjev skušalo odgovoriti na vprašanje, kaj je privedlo do sprememb na zadnjih volitvah in kakšna bo Slovenija po njih.
Makarovič: Do preobrata je prišlo v zadnjem tednu
V prvem delu večera so skušali udeleženci odgovoriti na vprašanje, kdaj je prišlo do odločilnega preobrata pred volitvami in kaj so bili glavni razlogi zanj. Tako je profesor na FDŠ Matej Makarovič ocenil, da je do odločilnega preobrata prišlo v zadnjem tednu pred volitvami, razlogi zanj pa so bili trije - enoten nastop t.i. levega trojčka, mobilizacija levih volivcev, do katere je prišlo predvsem na ljubljanskem območju, in plačna reforma. Zlasti pri slednji je po mnenju Makaroviča vlada izhajala iz napačne predpostavke, da bo zadovoljna večina preglasila nezadovoljno manjšino.
Po oceni profesorja na FDŠ Matevža Tomšiča so volitve odločili neopredeljeni volivci, "t.i. svingerji, ki enkrat volijo ene, drugič druge". Na poraz vlade sta po njegovem vplivali tudi mobilizacija levih volivcev in pa to, da je "vlada Janeza Janše nekoliko zaspala". Po prepričanju urednika notranjepolitične redakcije na STA Uroša Urbanije je do preobrata prišlo zadnji teden pred volitvami, ko se je "na eni strani levica močno angažirala, na drugi strani pa je bila opazna odsotnost Janeza Janše, zlasti v torek in sredo, ki sta bila ključna".
Stepišnik: Preobrat se je zgodil že veliko prej
Nasprotnega mnenja kot Makarovič in Urbanija pa je bil novinar Večera Matija Stepišnik. Po njegovem se preobrat na volitvah ni zgodil zadnji teden, "ampak že veliko prej". SDS je po njegovem volitve izgubila zato, ker je leta 2004 dala jasne zaveze za spremembe, ki pa jih nato ni izvedla: "Namesto nje je prišla SD, ki je ponudila radikalen prelom in uspela." Urednik Žurnala 24 Goran Novković je prepričan, da so bili krivci za poraz SDS predvsem trije - to, da je "dal Janez Janša Delo v upravljanje Pivovarni Laško, mlačna podpora SDS Lojzetu Peterletu na predsedniških volitvah, kar je dalo zalet SD, in plačna reforma".
Profesor na Fakulteti za družbene vede Jernej Pikalo je ocenil, da je na volitvah pomembna predvsem čustvena reakcija, "ki se ustvari pred njimi in ljudi vzpodbudi k volitvam. Tokrat se je prvič zgodilo, da je bila desnica tu slabša," je dejal. Afera Patria po njegovem "verjetno ni dvignila rejtinov levice, jih pa je zato še utrdila v njihovem prepričanju in jih vzpodbudila k udeležbi na volitvah".
"Nekaj izjemnega, če bi Pahorju uspelo realizirati vse dane obljube"
V drugem delu večera so skušali razpravljavci odgovoriti še na vprašanji, kakšna bo po volitvah videti Slovenija in ali bo premieru Borutu Pahorju uspelo uresničiti vse obljube, ki jih je dal pred volitvami. Makarovič je ocenil, da bi bilo "nekaj izjemnega", če bi Pahorju uspelo realizirati vse dane obljube. Po njegovem bi bil to standard, ki bi veljal za vse prihodnje vlade: "Po drugi strani pa je tudi res, da so nekateri ljudje iz Zaresa že naslednji dan po volitvah začeli razlagali, koga vse bo treba zamenjati. Gre za protislovje, zato bo zanimivo videti, kako bo koaliciji uspelo iz njega iziti."
Po mnenju Tomšiča so Pahorjeve obljube o nezamenjavah "ne samo nerealistične, ampak tudi nepotrebne". Po njegovem ima vsaka vlada pravico, da na nekatera mesta postavi ljudi, za katere meni, da bo z njimi lažje sodelovala, "vprašanje pa je, kako globoko gre pri tem" in na katera področja posega. Ob tem je opozoril na nekatere medije, konkretno RTV Slovenija in STA, kjer so "nekateri koalicijski partnerji že izkazovali apetite po zamenjavah".
"STA dela dobro"
Urbanija je prepričan, da so obljube o tem, da ne bo menjav, "politične floskule". Po njegovem menjave bodo, tako kot so bile tudi v preteklih letih. "Pri tem ne vidim težav, vendar le, če bodo zamenjave opravljene tam, kjer se ni dobro opravljalo dela," je dejal. Ob tem je konkretno za svoj medij dodal, da se na STA dela dobro, da ni novinarske cenzure in da so se gmotne razmere za delo večine novinarjev izboljšale. Stepišnik je v razpravi o tem, koliko obljub bo uspelo uresničiti Pahorju, ocenil, da je pred premierom velika odgovornost, da poskrbi za spremembe, ki jih je obljubljal pred volitvami, tudi tiste o nepolitičnih menjavah, kajti "tu bo vlada gradila ali propadla", je opozoril.
Tudi za Novkovića je ključno, da se pri zamenjavah kadri ne menjajo politično. Ob tem tudi ocenjuje, da je Pahor svoje samoomejevanje začel na napačen način. Po njegovem smo namreč v času, ko je treba učinkovito vladati, medtem ko Pahor ob tem, ko se pred odločitvami pogovarja z različnimi zainteresiranimi skupinami in posamezniki, vseskozi "igra dvojno igro". "S tega vidika bi bilo mogoče bolje, če bi zdaj vladal Janez Janša, ker bi vladal bolje," meni.
Vprašanje za vedeževalce
Da je dialog na določeni točki treba presekati, se je z strinjal tudi Pikalo, vendar pa je ob tem tudi opozoril, da odločitve zaradi tega "ne smejo biti premalo pretehtane". Na koncu je skušalo vseh šest razpravljavcev na pobudo moderatorke večera Petre Bezjak odgovoriti še na vprašanje, ali bo vlada lahko zdržala vsa širi leta mandata, vendar so v svojih odgovorih bolj ali manj enotno ugotavljali, da je to v tem trenutku še najbolj vprašanje za vedeževalce.
2
