Četrtek, 5. 4. 2018, 13.03
6 let, 7 mesecev
Na odboru za zunanjo politiko polemično o odzivu na afero Skripal
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
1
Odbor DZ za zunanjo politiko je danes razpravljal o odzivu Slovenije na napad z živčnim strupom v Veliki Britaniji. Premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec sta dejala, da je bil ukrep Slovenije, ki je na posvetovanja poklicala svojega veleposlanika v Rusiji, ustrezen.
Člani odbora so v razpravi obsodili uporabo živčnega strupa v Veliki Britaniji. Predvsem koalicijski poslanci so predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, spraševali, na podlagi kakšnih dokazov so voditelji EU na nedavnem vrhu v Bruslju sprejeli sklep, da za napadom na nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo v britanskem mestu Salisbury 4. marca "zelo verjetno" stoji Rusija.
Luka Mesec (Levica) je opozoril, da je situacija po incidentu v Veliki Britaniji podobna tisti leta 2003, ko je takratni zunanji minister podpisal vilniuško izjavo, s katero je Slovenija podprla invazijo na Irak, kasneje pa se je izkazalo, da Sadam Husein ni imel orožja za množično uničevanje.
Premier Miro Cerar je povedal, da incidenta ne preiskujejo zgolj Velika Britanija in njene obveščevalne službe, temveč pri tem sodelujejo tudi obveščevalne službe drugih držav, ki so ugotovile podobno. "Navzkrižna analiza kaže, da je za napad zelo verjetno odgovorna Rusija in da ni prepričljivih alternativnih razlag," je dejal.
"Slovenija ni slepo sledila EU, Natu in drugim državam"
Ob tem je poudaril, da pri izjavi voditeljev EU ne gre za pravno odločitev, temveč za politično deklaracijo. "Šlo je za politično razpravo in politično odločitev, ki je formulirana v teh sklepih," je pojasnil.
Kot je dejal, je Slovenija morala to izjavo podpreti in izkazati solidarnost z vsemi članicami Evropske unije.
Slovenija je z vpoklicem veleposlanika na posvetovanja sprejela milejši diplomatski ukrep, je dejal Cerar in spomnil, da so se za tak ukrep odločili tudi Bolgarija, Luksemburg, Malta, Portugalska in Slovaška.
"Slovenija tudi v tem primeru ni slepo sledila EU, Natu in drugim državam. To kaže tudi naša odločitev, ki je drugačna kot odločitev večine držav EU, vendar zasleduje isti cilj," je še poudaril predsednik vlade.
"Slovenija se je zamerila obema stranema"
Poslanec SDS Janez Janša je menil, da je Slovenija s svojim ravnanjem v tej aferi ravnala tako, da se je zamerila obema stranema. "Slovenija je ravnala bolj papeško od papeških pričakovanj," je dejal in dodal, da je Slovenija specifičen primer v EU in Natu zaradi svojih odnosov z Rusijo.
Tako Cerar kot Karl Erjavec sta zavrnila Janševo oceno, da se je Slovenija komu zamerila. Zunanji minister je ponovil, da je bil ukrep vpoklica veleposlanika ustrezen. Ob tem je spomnil, da je enak ukrep sprejela tudi EU, ko je na posvetovanja poklicala svojega veleposlanika v Moskvi. Slovenija je po njegovih besedah ravnala tako, da je zastopala interese EU in Nata ter svoje lastne interese.
Pokazali, da se s takšnimi dejanji ne strinjamo
Svetovalec predsednika republike Ernest Petrič je podprl sklep vlade za vpoklic veleposlanika v Rusiji na posvetovanja. S tem smo po njegovih besedah poslali sporočilo, da se s takšnimi dejanji ne strinjamo, in izrazili solidarnost z zaveznico.
"Kardinalna napaka bi bila, če ne bi storili nič. To bi nas potisnilo na obrobje prostora, ki temelji na skupnih vrednotah," je opozoril.
Seje se je udeležil tudi slovenski veleposlanik v Rusiji Primož Šeligo, ki pa ni sodeloval v razpravi. Erjavec je po seji dejal, da so veleposlanika vpoklicali na posvetovanja za nedoločen čas. Kdaj se bo vrnil v Moskvo, pa se bo treba še odločiti, je povedal minister.
Odbor po treh urah in pol razprave ni sprejel nobenih posebnih sklepov, predsednik OZP Jožef Horvat je prebral zgolj seznanitveni sklep, da se je odbor seznanil s stališčem vlade do izgona ruskih diplomatov.
1