Torek, 16. 7. 2019, 9.26
5 let, 4 mesece
Na območju Hrastovelj v vrtini našli kerozin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,65
3
V dveh vrtinah na širšem območju Hrastovelj so v ponedeljek našli kerozin, ki se je izlil po nesreči tovornega vlaka pred tremi tedni. Kot je pojasnil minister za okolje in prostor Simon Zajc, bodo na podlagi zadnjih vzetih vzorcev določili, iz katerih vrtin bodo začeli črpati.
Geološki zavod, Agencija RS za okolje (Arso), Slovenske železnice in Rižanski vodovod so na območju, kjer so ocenili, da je vpliv onesnaženja razlitja kerozina po junijski nesreči tovornega vlaka največji, začeli vrtati v petek. Kot je v izjavi za medije ob današnjem ogledu stanja pojasnila vršilka dolžnosti direktorice Arsa Lilijana Kozlovič, so vse od nesreče izvajali monitoring na vseh vodnjakih in na črpališču Rižanskega vodovoda.
"Kerozin se absolutno širi in nadaljuje svojo pot"
V dveh že obstoječih vrtinah so v petek zaznali vonj po kerozinu, nakar je sledila kemijska analiza. Kot je navedla Kozlovičeva, gre pri obeh vrtinah za večjo koncentracijo kerozina. Ena vrtina je na nižji nadmorski višini od vodnega zajetja in je od njega oddaljena okoli 250 metrov, druga vrtina pa je nekoliko višje in je tudi koncentracija kerozina višja kot v prvi vrtini.
"Kerozin se absolutno širi in nadaljuje svojo pot, mi pa bomo naredili vse, da ne pride do pitne vode," je še poudarila Kozlovičeva.
Minister zagotovil, da voda v zajetju ostaja nedotaknjena
Minister Zajc pa je navedel, da bodo na podlagi vseh vzorcev ugotovili, kje je glavnina kerozina, ter nato določili, iz katerih vrtin začeti črpati. Zajc je priznal, da se kerozin premika, da pa voda v zajetju ostaja nedotaknjena. Prav s stalnim monitoringom naj bi zagotovili, da ujamejo čim več, če ne že vso onesnaženo snov, še preden bi ta prišla do vodnega zajetja.
Potem ko je ob nesreči vlaka v podtalje odteklo okoli 9.000 litrov kerozina, ki bi lahko ob padavinah prišel do vodnega vira, so v predoru odstranili del zemljine in kamenja pod progo ter na območju položili zaščitno membrano, da bi lahko zbirali in odvajali vodo, ki bo ob padavinah pronicala skozi strop in stene predora.
Pitno vodo ves čas nadzirajo
Pitno vodo redno nadzirajo, Rižanski vodovod pa namerava poleg tega ob vodnem črpališču zgraditi bazen, v katerem bo lahko lovil morebitno onesnaženo vodo in jo dodatno prečistil. Ob močnejših padavinah bi lahko namreč kerozin onesnažil podtalnico, s katero Rižanski vodovod Koper v poletnem času oskrbuje okoli 130 tisoč ljudi na Obali.
Morebitne redukcije ali onesnaženje vode ne bi močno prizadeli le prebivalstva, ampak tudi gospodarstvo in turizem.
Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je ocenil, da je glede na raznolikost terena pri odstranitvi kerozina za zdaj v igri le črpanje. Omenjeni bazen pa je po njegovih besedah predvsem srednjeročna rešitev, ki jim bo v primeru morebitnih nesreč v prihodnosti omogočila reakcijski čas, da bodo lahko nadzorovali, kaj spuščajo v sistem, še preden pride do vodarne. Vodni vir sicer ostaja neonesnažen in vodooskrba je na ravni kot pred nesrečo, je dodal Pregelj.
Kozlovičeva pa je navedla, da imajo za vsako posamezno vrtino podatek, kakšno orodje potrebujejo, delovna skupina pa bo določila konkretne logistične ukrepe. Danes bodo sicer po njenih besedah začeli ugotavljati obseg okoljske škode in določili dodatne preprečevalne ukrepe za njeno sanacijo.
Koprski župan Aleš Bržan, ki je tako kot Pregelj ponovno pozval prebivalce k varčni rabi vode, je poudaril, da se kerozin sicer približuje vodnemu viru in da problem ni rešen, da pa imajo stvari pod nadzorom, voda v domovih pa bo ostala pitna.
3