Mladostniki: Delali smo bedarije, zato smo tukaj (foto in video)

Znano je namreč, da se večina ljudi otepa imeti v svoji okolici ljudi, kot so denimo obsojenci ali ljudje s posebnimi potrebami. V Vzgojnem zavodu Planina, edinem tovrstnem v Sloveniji, namreč živijo mladostniki, ki imajo motnje vedenja in čustvovanja, tudi lažje motnje v duševnem razvoju, psihiatrične motnje in duševne bolezni.

Pot nas je v prelepo okolje pripeljala zaradi zdaj že tradicionalnega turnirja v nogometu Planina Open 2014. Že ob prihodu je bilo čutiti posebno vzdušje, sproščenost mladostnikov v razmerju do ravnateljice in vzgojiteljev. Ravnateljica: Potrebujejo predvsem veliko ljubezni in jasna, dosledna in stroga pravila "Veste, potrebujejo predvsem veliko ljubezni in zaupanja, pa tudi jasna, dosledna in tudi stroga pravila, ki se jih morajo držati, sicer sledijo razne terapevtske sankcije," pojasni ravnateljica zavoda, dr. Leonida Zalokar. Pred mikrofon takoj skoči eden od mladostnikov, ravnateljica pa mu v šali pravi: "Vse povej, povej, kako te tukaj tepemo in ti ne damo jesti."

"Zdaj sem priden, zdaj že en mesec hodim ob vikendih domov. Tukaj je v redu, navadil sem se," pravi 11-letni nogometni navdušenec Mario iz Rakove Jelše, ki je v zavod prišel pred 11 meseci.

Mario je pri 9 letih v zavod prinesel pištolo in skalpel, ki jih je dobil doma "Tukaj sem zato, ker moram odplačati za svoja kazniva dejanja, v šolo sem namreč prinesel pištolo in skalpel," izstreli brez dlake na jeziku. Ko ga vprašamo, kje je dobil orožje, nas presune odgovor: "Doma." V zavodu se je naučil, da ne gre vse na silo, da se je treba pogovarjati, upoštevati pravila. Zgovoren je tudi 17-letni Rok iz Godoviča, ki pa se skrije za kapuco. "Tukaj sem zato, ker sem delal bedarije v šoli, nisem poslušal učiteljev. Zdaj pa redno hodim v šolo in se dobro počutim."

Nogometni turnir Planina 0pen je bil prvič organiziran leta 2007. "Takrat smo začeli tesneje sodelovati s policijsko postajo Postojna. Do takrat se je policija odzivala predvsem na naše prijave raznih kaznivih dejanj. Ni bilo pravega sodelovanja v smislu, da bi vedeli, kje imamo stične točke, kako bi lahko s sodelovanjem prispevali k boljšemu uvidu mladostnikov, kaj počnejo narobe, ne pa, da je policija le represivni organ, ki kaznuje," pripoveduje Zalokarjeva.

Leta 2007 dve nogometni ekipi, letos sedem Leta 2007 so tako začeli z dvema ekipama, v eni so bili mladostniki iz zavoda, v drugi pa policisti policijske postaje Postojna. Danes je bilo sedem ekip, poleg varovancev zavoda so igrali tudi vzgojitelji, policisti, Kralji ulice, učenci SŠ Vena Pilona iz Ajdovščine in postojnske srednje gozdarske in lesarske šole, pa tudi mladostniki Prevzgojnega doma Radeče. "Nogometne tekme jim veliko pomenijo, tudi priprave na ta dogodek. Vez s policisti je v tem primeru na prijateljski ravni, glede na to, da smo običajno na različnih bregovih," pravi Luka Vuković, zadolžen za telesno vzgojo v zavodu. V zadnjih treh letih zadovoljen opaža velike spremembe na bolje. Ob bok nogometnemu turnirju je potekalo tudi tekmovanje za najlepšo urejeno okolico posamezne hiše. Otroci in mladostniki živijo namreč sredi novejšega naselja v petih samostojnih hišah, razsejanih ob šoli in upravni stavbi na robu gozdička.

"Nagrada je denarna, torej dobijo stanovalci najlepše hiše na voljo določeno vsoto denarja, potem pa se sami odločijo, kako jo bodo unovčili. Šli so že na bowling, pico, tudi na morje," pojasni Zalokarjeva.

Živijo v petih samostojnih hišah Čez dan se pri delu z mladostniki izmenjavajo v vsaki od petih skupin štirje vzgojitelji, ponoči pa delajo nočni vzgojitelji. Življenje v samostojni, sodobno opremljeni hiši zagotavlja veliko samostojnosti in približuje življenje v njej družinskemu življenju, pravi ravnateljica. Dopoldanski čas preživijo v šoli oziroma v delavnicah, popoldne pa se lahko vključujejo v različne krožke na šoli ali prostočasne dejavnosti v okviru vzgojnih skupin in zunaj zavoda, se udeležujejo prireditev in izletov. Ob pomoči vzgojiteljev poskrbijo za osebno urejenost, pranje perila, skrbno urejajo svojo hiško in okolico. Žan: Najtežje mi je bilo, ker nisem znal skrbeti sam zase Z nami se želi pogovarjati tudi zdaj 15-letni Žan iz Laškega, ki je v zavod prišel z devetimi leti. "Fantje me na začetku niso imeli radi, potem sem se vključil v dejavnosti. Nekaj časa je bilo težko upoštevati pravila. Najtežje mi je bilo, ker pri devetih letih nisem znal poskrbeti sam zase," pripoveduje Žan. Doda, da ni znal pomivati posode, pospravljati za sabo. "On je naš Axel Rose, zelo dobro igra na kitaro in poje," doda ravnateljica. "Igram tudi na bobne, obožujem nogomet. Zdaj me je žal zdravje pustilo na cedilu, grem na operacijo kolena, a bom preživel," pravi Žan. Ko ga vprašamo, zakaj je pristal v zavodu, pojasni, da oče zanj ni mogel več skrbeti.

"Oče in mati sta se sprla, mami je odšla, oče pa ni mogel več skrbeti zame, ker sem začel delati bedarije. Bil sem lump, nagajal sem," pojasni. Domov gre vsak petek, z očetom se zdaj razumeta, "z mamo pa nimam več stikov, ker me je nagnala", pravi Žan in doda, da bo domov odšel po tem, ko konča osnovno šolo. "Želim si domov in ustvariti lepo življenje."

18-letna Betina iz Prekmurja je v zavodu tri leta. "Tukaj mi je všeč, ker sem dobila prijateljice, si pa želim iti domov," pojasni, pri čemer ne želi povedati, zakaj je v zavodu. Trenutno je ena od petih deklet, ki so v zavodu. Preostalih 34 je fantov.

"Na turnirju sodelujemo petič. Mladostnikom svetujemo, da se ne predajo, da ni treba vedno ubogati in delati čuda, temveč prav, korak za korakom," pravi Mitja, član nogometne ekipe Kraljev ulice, nekdanji odvisnik od droge, ki je "čist" že šest let. Vzgojni zavod stopnička pred prevzgojnim zavodom Zanima nas razlika med Vzgojnim zavodom Planina in Prevzgojnim domom Radeče. "Osnovna zakonska podlaga za sprejem otroka/mladostnika je pravnomočna odločba centra za socialno delo ali pravnomočen sklep sodišča o izreku vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod. V prevzgojni dom pa gredo mladostniki, ki so povzročili hujša kazniva dejanja.

Vzgojni zavod je lahko stopnička pred prevzgojnim domom," pojasni Zalokarjeva.

Tudi v vzgojnem zavodu so mladostniki, ki so storili kazniva dejanja, vendar pa sodišče ni odločilo, da so potrebni prevzgoje v zaprtem sistemu, kamor Radeče spadajo, temveč dajo mladostnikom možnost prevzgoje v odprtem sistemu, kot je naš, doda ravnateljica.

Iz zavoda jih brez spričevala ne odpustijo Starostne meje ni, otroke sprejemajo ne glede na starost, edini pogoj je, da so vključeni v enega od izobraževalnih sistemov. In kdaj je tisti trenutek, ko za posameznega mladostnika ugotovijo, da lahko iz zavoda odide? "Treba je gledati kazalce uspešnosti oziroma, kdaj si mi upamo te mladostnike ponovno spustiti v znano okolje. Kazalcev je več, zato moramo za vsakega izdelati individualni program. Tega napišemo po tem, ko je že nekaj časa tukaj, ko ga spoznamo, ko ugotovimo, kaj mora ojačati, kaj spremeniti, potem to evalviramo. Ko predvidimo, da bi znal funkcionirati tudi zunaj, nekateri so stari 18, 19, 20 let, takrat se odločimo za odpust," še pojasni.

Problem po odpustu je nespremenjeno okolje In kako se znajdejo zunaj? "To sem raziskovala v svoji doktorski nalogi, naredila sem evalvacijo tretmana zavoda Planina v desetletnem obdobju. Skupaj s CSD smo spremljali mladostnike tri leta in šest let po odpustu. Ugotovili smo rahlo poslabšanje predvsem v smeri kaznivih dejanj, alkoholizma, narkomanije. Več kot 70 odstotkov otrok pa je bilo v prvih letih po odpustu uspešnih. Obstaja teza, da je za poslabšanje stanja v večini primerov krivo dejstvo, da je ostalo okolje, kamor se mladostnik vrne, nespremenjeno," pravi Zalokarjeva.

"Tu vidim velik problem. Lahko opazite, kako so tu otroci navezani na vzgojitelje, čutijo, da jih spoštujemo in jih imamo radi, ampak znamo tudi točno povedati, kaj je narobe. Otroci se tukaj počutijo varne. Če tega zunaj ni, potem se lahko vprašamo, kako lahko naše delo zvodeni. Za zdaj se ne dela tako, da bi se odklanjali problemi tudi v okolju, od koder so prišli," doda.

Predčasne izključitve ne poznajo. "Dejstvo je, da morajo dokončati določen izobraževalni program. Brez spričevala ga ne odpustimo, vsaj izobrazbo mora imeti. Odpustimo jih takrat, ko vidimo, da smo dosegli vse, kar smo lahko, da torej nekega napredka več ni," doda.

Precej oblegan je bil tudi zdravstveni tehnik Mile, ki je mladostnikom predstavil reševalno vozilo in nudenje prve pomoči poškodovanim.

"Zanimanje je precejšnje, kar me veseli," pojasni in doda, da kot zdravstveni tehnik skupaj z vzgojitelji skrbi za otroke pete enote, kjer so otroci, ki potrebujejo tudi zdravljenje.

Pilotni projekt v Evropi "V peti skupini je zaposlenih pet tehnikov, delamo skupaj z vzgojitelji, 24 ur na dan skrbimo za otroke, ki dobivajo določeno terapijo. "Imamo veliko pogovorov, saj lahko le tako pravočasno ustavljamo morebitne težave. Gre za pilotni projekt vsej Evropi. Naša ravnateljica je začela, zdaj projekt drugo leto skupaj z njo postavljamo na noge," pojasni Mile.

Novembra 2013 je namreč zavod prejel nagrado za najboljšo storitveno inovacijo 8. Slovenskega foruma inovacij. "Gre za pedagoško zdravstveni model intenzivne obravnave, poudarek je na celostni obravnavi, ki se izvaja v njihovem življenjskem okolju in jim omogoča redno šolanje ob kontinuirani zdravstveni in pedagoški obravnavi," pojasni ravnateljica. V zavodu je torej trenutno 39 otrok in 56 zaposlenih, a trend je, doda Zalokarjeva, da bi za enega mladostnika potrebovali tri zaposlene. In kdo je odnesel zmagovalno lovoriko? Dijaki SŠ Vena Pilona iz Ajdovščine.