Ministrstvo bo poseglo v organizacijo skupine državnih tožilcev

To je na seji DZ pojasnil pravosodni minister Aleš Zalar. Poslanec SNS Silven Majhenič je namreč ministra za pravosodje in ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal vprašal, ali drži informacija, da nameravata zaradi nesoglasij med policijo in tožilstvom ukiniti specializirani oddelek, ki se na tožilstvu ukvarja s preiskovanjem oseb s policijskimi pooblastili na področju notranjih zadev in obrambe. Ministrstvo namerava prenoviti nekatere institute Pravosodni minister je najprej pojasnil, da je omenjeni oddelek sestavni del skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Ministrstvo pa namerava poseči v zakon o državnem tožilstvu in prenoviti nekatere institute, ki se nanašajo na organizacijo in način dela skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.

Kot je dejal Zalar, bodo zagotovili organizacijske, strokovne in kadrovske pogoje za normalno delo. To je po njegovih besedah potrebno predvsem zato, ker smo v Sloveniji pred kratkim dobili Nacionalni preiskovalni urad, potem pa še specializirani oddelek na okrožnem sodišču v Ljubljani za pregon in sojenje v nekaterih zadevah gospodarskega kriminala. Ta prilagoditev, tako glede pristojnosti kot tudi tehničnih podlag za delovanje, je po Zalarjevih besedah razlog za prenovo. Zagotovil je, da bo temu oddelku zagotovljena ustrezna organizacijska umestitev in način dodeljevanja zadev.

"Nesistemski, netransparenten, nedomišljen supernadzorni organ" Tudi po mnenju notranje ministrice so spremembe na tem področju potrebne, v kakšni smeri, pa je v pristojnosti pravosodnega ministrstva. Danes imamo namreč v oddelku - namesto koherentnega sistema učinkovitega in neodvisnega preiskovanja - "nesistemski, netransparenten, nedomišljen supernadzorni organ z obsežnimi policijskimi pooblastili", meni Kresalova.

Ministrica je odgovarjala tudi na poslansko vprašanje Franca Jurija (Zares), ki je spomnil na nedavni dogodek v Kopru, ko so policisti udeležence shoda pred zaprto kavarno Loggia opozorili, da nimajo dovoljenja občine za shod. Po Jurijevem mnenju je prišlo do neupravičenega posega v uresničevanje ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj.

"Bil je napačno uporabljen zakon o javnih zbiranjih" Ministrica je odgovorila, da je bil v tem primeru napačno uporabljen zakon o javnih zbiranjih, saj je bil shod organiziran na javni površini in je ustavna pravica do javnega zbiranja pretehtala nad pravico občine. Da bi v prihodnje preprečili napačno izvajanje zakona, na ministrstvu pripravljajo strokovne podlage za njegovo spremembo. Dokler pa te ne bodo pripravljene, pa bodo izdali obvezna navodila glede izvajanja zakona, je napovedala ministrica Kresalova.