Minister Čufer si ni oddahnil

Bruselj je priporočila za ukrepe dal na podlagi napovedi, ki upošteva že sprejete ukrepe, je za Finance pojasnil minister Čufer. "Veliko že sprejetih, denimo dogovora s socialnimi partnerji o znižanju plač v javnem sektorju, dviga stopenj DDV in popravka zakona o uravnoteženju javnih financ, niso upoštevali. Velik del tega, kar je zahtevano do 1. oktobra, pa bomo sprejeli do konca junija."

"Prenos prvega svežnja terjatev na slabo banko do konca junija še vedno izvedljiv" Glede poziva Bruslja k neodvisni oceni stanja bank v državni lasti je pojasnil, da Banka Slovenije stresne teste in preglede portfeljev pri nekaterih večjih bankah opravlja mesečno, pri drugih pa vsako četrtletje. "To bo pač naredil še zunanji, neodvisni svetovalec. To ne bi smelo biti težava, prav tako ne, da ne bi tega dokončali v roku."

Meni, da je cilj, da bi prvi sveženj terjatev na t.i. slabo banko prenesli do konca junija, še vedno izvedljiv. "Celoten postopek pa bo nato trajal še vse poletje in jesen. Vrednotenje in način izračuna sta v uredbi že določena, merila za prenos pa se bodo ugotavljala za vsako banko in tip terjatve posebej. To dela medresorska delovna skupina," je pojasnil Čufer.

"Da bi kakšen vlagatelj pritekel k nam, ne pričakujemo" Spomnil je, da tudi v Evropi zadnji dve leti banke niso na vrhu želja vlagateljev, glede na to, kaj se dogaja z gospodarsko rastjo. "Da bi kdo pritekel k nam, ne pričakujemo," je dejal. Na vprašanje, ali bodo kakšno manjšo slovensko banko pustili, da propade, pa je odgovoril, da je prepričan, da noben deponent ne bo izgubil nič denarja.

Ocene Bruslja glede sprejete pokojninske reforme ni komentiral, ker priporočil komisije še ni tako podrobno prebral. Je pa dejal, da bodo vsa priporočila pogledali, natančno premislili in pripravili ustrezne ukrepe. "Upokojitvena starost bo, seveda, odvisna od demografije, od pričakovane življenjske dobe. Vprašanje je torej, ali je pokojninski sklad dovolj velik za to, da lahko financira ljudi v pokoju 30 let."

Čufer: Treba postaviti dobra in pametna merila, katera podjetja sploh reševati Glede reševanja posameznih podjetij se mu zdi pomembno, da se postavi dobra in pametna merila, katera podjetja sploh reševati in kako davkoplačevalski denar čim bolj koristno uporabiti. "Teh kriterijev še ni. Dogovorili smo se za pilotski primer, Cimos, da se na tem čim več naučimo. Del vaje pri Cimosu smo že naredili, drugi del pa še pride," je dejal.

Povedal je še, da se bo vlada privatizacije lotila pragmatično. Naredili so seznam 15 podjetij, ki ga mora potrditi še državni zbor. "Želimo maksimalno transparentne postopke. Seveda vemo, da to ni edini paket, da bo moral slediti še drugi, za kar potrebujemo celoviti pregled."

Klasifikacijo naložb napoveduje do konca tretjega četrtletja, konkretnih imen pa še ne želi razkrivati. "Kredibilnosti ne moremo dobiti le z besedami. Morali se bomo izkazati z dejanji."

"Javni sektor opravlja naloge, ki vanj sploh ne sodijo" Javni sektor v Sloveniji po njegovem mnenju trenutno opravlja vrsto dejavnosti, ki ne sodijo vanj. Tu je po njegovem mnenju kar nekaj zaloge za zmanjševanje. Kot najbolj preprost primer je omenil lekarne, katerih polovica je del javnega sektorja, pa bi lahko bile vse v zasebnem.