Med vrhunskimi športniki astmatiki in "astmatiki"

Športni izplen enaintridesetletne norveške tekačice na smučeh je res prepričljiv: najuspešnejša olimpijka iz Vancouvra še naprej niza zmage in presežnike. Toda nad bliščem zmagoslavja visi senca etičnega dvoma: Norvežanka namreč uporablja zdravila za lajšanje astme, za kar sicer ima vsa predpisana dovoljenja, a si s tem morda ustvarja tudi konkurenčno prednost.

Protivnetna zdravila blagodejna predvsem pri dolgotrajnih obremenitvah

"Zelo verjetno je, da protivnetna zdravila, ki se sicer uporabljajo za astmatike, vplivajo na delovanje pri naporih, zlasti pri dolgotrajnih obremenitvah kot so pri plavanju in teku," je pojasnil dr. Milan Hosta, športni pedagog in predsednik združenja Astma in šport, ki bolnikom z astmo pomagajo pri lajšanju in odpravljanju težav. "V športu je na splošno znano, da se dihala lahko rahlo zožijo, ko se odzovejo na velik napor, saj se telo tako malo zavaruje, zlasti v mrzlih okoljih, kjer tekmujejo smučarji; protivnetna zdravila pa preprečujejo vnetje pljučnega tkiva in olajšujejo dihanje oziroma sprostijo mišice, ki so okoli bronhijev."

Pri astmi se šele začne

A obenem opozarja, da zdravila proti astmi še zdaleč niso edini primer, kjer se odpirajo možnosti zlorabe, da športniki, ki jim določena zdravila niso namenjena, posegajo pri njih zaradi drugih namenov. "Takšen primer so steroidi, ki so jih razvili predvsem za mišične distrofike in ranjence s težkimi poškodbami med prvo in drugo svetovno vojno, da bi se tkivo hitreje obnavljalo. Danes ga uporabljajo tudi tisti, ki želijo povečati mišično maso s kakšnim drugim namenom, ne terapevtskim." Ugiba se, ali imajo tudi zdravila, ki jih je jemal kolesar in sedemkratni zmagovalec Tour de Francea Lance Armstrong, ugodne učinke na fizično zmogljivost. Ne pozabimo še na pomirjevala, ki pri stresu pomagajo znižati srčni utrip in frekvenco dihanja, in zdravilo za slabokrvnost, ki ga številni športniki zlorabljajo za namene vzdržljivosti.

"Pravzaprav ni več športa, kjer ne bi bilo mogoče uporabljati kakšnega zdravila, ki ima pozitivne učinke na zmogljivost," je sklenil Hosta.

Up v kanček prednosti ali morebitni škodljivi učinki

Nenamenska uporaba zdravil ima lahko tudi škodljive učinke: "Zdravila proti astmi lahko povzročijo nemirno bitje srca, razpršila lahko vplivajo na grlo in glas, protivnetna zdravila lahko vplivajo tudi na hormonski sistem." A športnikom vsa ta tveganja odtehta upanje na ključno prednost, ki se v vrhunskem športu meri v stotinkah: "To rekreativcem ne pomeni nič, gre za zlorabo v vrhunskem športu, rekreativci imajo pred očmi predvsem morebitne škodljive učinke. Kanček prednosti na eni strani lahko nekomu veliko pomeni, kaj pa na drugi strani?"

"Treningi so destruktivni, prezahtevni …"

Toda Hosta izvirnega greha ne vidi v posegih posameznih športnikov: "Ko se sprašujemo o zdravju v vrhunskem profesionalnem športu, se vprašajmo, ali je sploh ta dejavnost sploh še zdrava, ali je režim treniranja še zdrav. Treningi so destruktivni, prezahtevni, že petnajstletniki trenirajo vsak dan po štiri ure, kar povzroča mednarodna konkurenca. Te snovi omogočajo hitrejše regeneriranje športnika, da tempo sploh lahko preživi, zlorabe pa resnično mečejo slabo luč na vse. Namenjena so prav določenim ljudem, uporabljajo pa jih tudi tisti, ki jim niso namenjena, in tako zlorabljajo njihove učinke. In prav o tem, zakaj se to dogaja, bi se morali etično spraševati športniki."