Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je prepričan, da mora glede kritik ljudstva na slabo delovanju pravne države vsaka od vej oblasti prevzeti svoj del odgovornosti.
Kot je poudaril ob robu Konference dobrih praks, ki poteka na Brdu pri Kranju, sodstvo sprejema kritiko. Vendar pa ga pri delovanju omejuje tudi zakonodajni okvir.
Zakonodajni okvir sodnike utesnjuje
Izpostavil je, da se sedaj celotna pozornost skuša kanalizirali samo na sodstvo. "Pri tem pa se prezre zakonodajni okvir, ki nas sodnike precej utesnjuje in nam daje zelo malo manevrskega prostora za odločanje tudi po merilih pravičnosti," je dejal Masleša.
Pojasnil je, da sodniki dosti izven zakonodajnega okvira ne morejo, čeprav morajo odločati tudi tako, da je sodba pravična in da prepriča ljudi.
Zakonodajna oblast pa je tista, ki sprejema zakone na predlog izvršilne veje oblasti. Zato morata tudi ti dve sprejeti svoj del odgovornosti.
Masleša: Sodstvo mora sprejeti kritiko na račun dolgotrajnih postopkov
Sodstvo pa mora po mnenju Masleše sprejeti kritiko, ki zadeva dolgo trajanje postopkov in morda včasih tudi neustrezen odnos do strank ter premajhno empatijo. "Te zadeve analiziramo in jih bomo odpravili, kjer bo potrebno, pa tudi sankcionirali," je zagotovil. Prepričan je, da imajo vse veje oblasti še veliko rezerve in bi lahko svoje delovanje izboljšale.
V Sloveniji se je prag pravic obdolžencev v postopkih dvigoval, kar pa je pripeljalo do tega, da so postopki postali na nek način psevdopostopki in da je ovir preveč, da bi lahko postopek tekoče potekal, meni Masleša.
Kritika javnosti kot korektiv je zelo zaželena
Prepričan je, da ima javnost pravico kritizirati sodstvo in tudi nepravnomočne odločbe oziroma je taka kritika kot nek korektiv celo zaželena. "Če to počne politika, pa pomeni določen pritisk na sojenje oziroma izražanje pričakovanj, kako naj se zadeva razplete. To je za nas povsem nesprejemljivo tudi z vidika delitve oblasti," je opozoril Masleša.
Kakšno bo stališče sodišča glede reforme pravosodja Masleša ne želi napovedovati
Na konferenci je Masleša spregovoril tudi o predlogih za reformo pravosodja, ki so jih na vrhovnem sodišču prejeli v torek, do njih pa se morajo opredeliti v nekaj dneh oziroma predvidoma do 11. decembra. Predloga bodo zaradi časovne omejitve obravnavali na kolegiju, zavzeli stališče in ga posredovali ministrstvu.
Masleša ne želi prejudicirati, kakšno bo stališče sodišča. Meni pa, da bo največ razprave deležen predlog odreditve pravosodne inšpekcije, njene sestave in pristojnosti. Vprašljiva je tudi določba, po kateri bi predstavnik ministrstva sodeloval v personalnih svetih, ki so "najžlahtnejša oblika sodniške avtonomije". Precejšnje pozornosti pa bo po njegovem mnenju deležna tudi določba, da bo v letnih poročilih navedena učinkovitost posameznih sodnikov in njihova primerjava.
Sodniki poskusno dobo že imajo
Pri predlogu, da se zapuščinske zadeve s sodišč prenesejo na notarje, kar predvideva novela zakona o notariatu, medtem Masleša ne vidi nobenih težav. "Zadeva je zaključena in sodstvo jo sprejema," je dejal.
O predlogu za uvedbo preizkusne dobe za sodnike pa je Masleša dejal, da na nek način sodniki preizkusno dobo že imajo, saj se jih po izvolitvi prva tri leta vsako leto ocenjuje. "Če bi po izteku preizkusne dobe o imenovanju ali izvolitvi sodnika odločal nek strokovni organ, nimamo nobenih težav s tem predlogom, vprašljivo pa bi bilo, če bi po preteku poskusne dobe o imenovanju sodnika odločala politika," je opozoril.
Glede predloga za reelekcijo sodnikov je Masleša dejal, da sicer predlogov posameznih političnih strank ne komentira. "Če bi tak predlog prišel do izvršne veje oblasti, pa lahko povem, da reelekcijo lahko povežemo oziroma enačimo z lustracijo," je dodal.
O preiskavi domnevnih nepravilnosti v stečajnih postopkih, ki je bila napovedana septembra, je medtem Masleša lahko povedal le, da je odredil izdelavo oceno sodniške službe za vse tri sodnike. Kot mu je znano, je tako odredil tudi predsednik višjega sodišča.
4
