Sreda,
4. 4. 2012,
9.40

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 4. 4. 2012, 9.40

9 let, 1 mesec

''Ljudski topovi'', ki oznanjajo veselje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Redni spremljevalec velikonočnega praznovanja je vsako leto tudi bučno pokanje, ponavadi s karbidom, ponekod pa še vedno pokajo tudi z možnarji.

Gre za morda že nekoliko pozabljene, a še vedno uporabljane priprave za pokanje s smodnikom, ki so podobne okroglim posodam z močnimi stenami. Oprijel se jih je tudi vzdevek ''glasniki vstajenja'', saj se z njimi običajno poka ob veliki noči in s tem simbolizira veselje ob Kristusovem vstajenju. Pa tudi sicer se s temi, tako imenovanimi ljudskimi topovi, poka še marsikje ob veselih dogodkih, kot so na primer poroke. Predvsem pa naj bi bili možnarji moško veselje, saj nežnejši spol praviloma ne srečujemo pri rokovanju z možnarji, razen ko gre za njihovo gospodinjsko različico.

Najtežji možnar tudi do 60 kilogramov V okviru tradicionalne velikonočne razstave, ki so jo že četrtič pripravili v Zavodu Marianum v Veržeju, so letos poleg velikonočnih pirhov na ogled postavili tudi možnarje iz različnih slovenskih pokrajin. ''Z odzivom razstavljalcev smo lahko zadovoljni, saj si je mogoče ogledati 39 samostoječih možnarjev, ki tehtajo od 1 pa do 60 kilogramov, pa tudi dva ročna možnarja (Kubore) iz okolice Rogatca – ta način pokanja je namreč pred približno dvesto leti prišel iz Hrvaške,'' pravi Ivan Kuhar, eden od snovalcev razstave in programski vodja rokodelske akademije iz Centra domače in umetnostne obrti (DUO), ki deluje v okviru Zavoda Marianum.

''V preteklosti smo na razstavah poleg pirhov predstavili tudi velikonočne voščilnice, praznični kruh in košare s prti, letos pa smo se v želji po prikazu bogate duhovne in kulturne dediščine slovenskih pokrajin v vsej njeni raznolikosti odločili za razstavo možnarjev. Tudi letos smo ob tem izdali zbornik,'' je še povedal Ivan Kuhar.

Tudi možnarji iz avstrijske Koroške Zbornik je nastal ob sodelovanju s Pomurskim muzejem iz Murske Sobote, ki se je povezal z drugimi slovenskimi muzeji, kjer so njihovi strokovnjaki prispevali prispevke o tradiciji možnarjev iz Posavja, SZ dela Pohorja, Haloz, dela osrednjih Slovenskih goric, Pomurja, ormoškega dela Prlekije, Zasavja, Gorenjske, Porabja, Celjskega in Obstotelja, nekateri muzeji pa so prispevali tudi eksponate. Poleg možnarjev iz omenjenih pokrajin pa so na razstavi tudi možnarji iz avstrijske Koroške.

''Povsod so za dober pok vedeli, da je treba k smodniku dodati še zdrobljeno opeko. Močan pok pa je bil nevaren za poškodbe sluha, zato je v Selah na avstrijskem Koroškem dolga leta z možnarji streljal gluhonemi Užnikov hlapec Janez Pegrin. Gorenjci in Korošci so bili posebni, ker so si moški, ki so pokali, nadeli bele predpasnike in klobuke, možnarje pa okrasili zelenjem,'' o uporabi možnarjev v preteklosti razmišlja Jelka Pšajd, kustodinja Pomurskega muzeja in ena od urednic zbornika, poleg Janeza Krnca, vodje Centra DUO.

Prvi strel z možnarjem domačemu škofu Ob odprtju razstave minuli petek je tako prvi strel iz domačega veržejskega možnarja prižgal soboški škof Peter Štumpf, štiri strele z ročnimi možnarji pa so prispevali iz Društva ročnih možnarjev in športnega streljanja Rogatec-Rogaška.

In kako je z možnarji danes? ''Možnarji se še vedno uporabljajo, čeprav morda ne v takšni meri kot nekoč. Zelo pomembna pri tem je vloga društev iz različnih delov Slovenije, ki tradicijo pokanja z možnarji nadaljujejo in s prikazi skrbijo za ohranjanje te ljudske dediščine. Sicer se tudi v našem Veržeju še najde kdo, ki poka z možnarjem, čeprav je zdaj bolj razširjeno pokanje s karbidom. V naših krajih tako pokajo z odsluženimi grelniki za centralno kurjavo, uporabljajo pa tudi mlekarske posode,'' je še povedal Ivan Kuhar iz Centra DUO.

Privlačna tudi razstava pirhov Čeprav so na letošnji velikonočni razstavi v Veržeju, že zato, ker so razstavljeni prvič, morda bolj v središču pozornosti možnarji, pa seveda ne gre prezreti tudi že tradicionalne privlačne razstave pirhov. Na razstavi si je tako mogoče ogledati prek 500 pirhov. Letos so na ogled prvič tudi risani pirhi iz avstrijske Koroške, avtorice Marije Mlečnik Olinowetz, poleg tega pa še 22 klekljanih pirhov domačink iz širše okolice Veržeja ter priložnostna razstava grafik pirhov Arpada Šalamona.

Razstavo, ki se ponavadi začne na veliki petek, so letos odprli že teden dni prej, ogledati pa si jo bo mogoče vse do 7. maja letos.