Leto 2012 – politična turbulenca na tretjo potenco

Ključne besede na notranjepolitični sceni leta 2012 so: druga Janševa vlada, Pahor predsednik države, Franc Kangler, ljudstvo na ulicah, soglasje o pokojninski reformi, grešni poslanci, ZUJF, prepoved referendumov, izgubljeni ljudski podpisi, cerkveni škandali.

Prvič, da je drugi sestavljal koalicijske kocke Začetek leta je bil v znamenju dejstva, da je po volitvah vlado prvič sestavljal predsednik stranke, ki ni dobila največ glasov. In prvič se je zgodilo, da predsednik zmagovite stranke ni uspel sestaviti večinske koalicije.

Je Kangler prvi ali zadnji? Konec leta je bil v znamenju dejstva, da je politična elita dokončno izgubila zaupanje državljanov. Upor Mariborčanov zaradi osovraženih radarjev je sprožil val protestov po vsej državi, ki so za zdaj odnesli le župana Franca Kanglerja. Začetek prihodnjega leta bo pokazal, ali bodo protesti prinesli korenite spremembe, tudi kadrovske, na državni ravni.

Kdo se še spomni vlade narodne enotnosti? Januarja je bilo dokončno jasno, da Zoran Janković kljub presenetljivi volilni zmagi ne bo uspel sestaviti vlade. Predsednik republike Danilo Türk je predsednika Pozitivne Slovenije kljub slabim obetom za izvolitev predlagal za mandatarja, pred tem pa se je pojavila ideja o vladi narodne enotnosti, v katero niso verjeli niti predlagatelji (DL, SLS in DeSUS).

Kavboj odvračal tudi naravne zaveznike Janković je pogorel z le 42 poslanskimi glasovi podpore predvsem zaradi košarice jezička na politični tehtnici, Državljanske liste. Pred glasovanjem so sicer v javnosti krožila namigovanja o kupovanju poslancev. Jankovićev "kavbojski" slog v koalicijskih pogajanjih je odvračal celo nekatere v SD, še najbolj pa nekdanjega predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je kljub porazu SD stranki uspel zagotoviti pogajalsko dragocenih deset poslanskih sedežev in ki je z nekaterimi izjavami o Jankoviću pripomogel k temu, da dogovora niso sklenili.

Koalicija zraste iz glasovanja o predsedniku DZ-ja Ko je konec leta 2011 po presenetljivem manevru s podporo petih strank Gregorju Virantu uspelo postati predsednik DZ-ja, se je vzpostavila koalicija, ki je 25. januarja 2012 podpisala tudi koalicijsko Pogodbo za Slovenijo 2012–2015. Pred tem so tekla dvojna pogajanja, o osnutkih koalicijskih pogodb PS in SDS.

Kdo se spomni Mussomelijeve široke koalicije? Pogajanja je s sugestivnimi izjavami o široki koaliciji popestril tudi ameriški veleposlanik Mussomeli, ki ga je predsednik Türk obtožil vmešavanja v notranje razmere. Predsednik je v mandatno igro neformalno vrgel tudi finančnika Marka Voljča, a so ga skoraj vse stranke zavrnile.

Stari znanci v novi vladi Janez Janša se je torej po treh letih vrnil na položaj predsednika vlade, v kateri se je že preverjeni četverici iz mandata 2004–2008 pridružila še Državljanska lista, katere predsednik Virant je sicer sodeloval tudi v prvi Janševi vladi.

Kdo se spomni ukinitve ministrstva za kulturo? Slovenija je tako dobila deseto vlado. Premier je bil z 51 glasovi v DZ izvoljen 28. januarja, 11 ministrov in ministrica brez resorja pa s 50 glasovi 10. februarja. Javnost je najbolj razburila ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo in prenos pristojnosti nad tožilstvom s pravosodnega na notranje ministrstvo.

Konservativci na referendumu porazijo liberalce Februar in marec sta bila v znamenju kampanje o družinskem zakoniku. Na eni strani so se v Gibanje za družinski zakonik združile liberalno usmerjene civilnodružbene organizacije ter PS, SD, DL, LDS, Zares, TRS in SMS Zeleni. Poleg Katoliške cerkve in nekaterih drugih cerkva so bile proti SDS, SLS in NSi in konservativna Civilna iniciativa za družino in pravice otrok na čelu z Alešem Primcem. Ob le 30-odstotni udeležbi je zakonik na referendumu padel, saj je 55 odstotkov volivcev glasovalo proti.

Rubež, pridržanje in trije milijoni Na dan referenduma so bile tudi županske volitve v Ljubljani, na katerih je vnovič z več kot 60 odstotki v prvem krogu zmagal Zoran Janković. Tako se je umaknil iz parlamenta, vse leto pa je bil zaradi številnih afer in postopkov v soju medijskih žarometov. 27. septembra so ga zaradi zadeve Stožice za nekaj ur tudi pridržali. Konec leta je zaradi trimilijonskega dolga do podjetnika Marjana Pišljarja sledil še rubež v hiši Jureta Jankovića, ki je sicer v županovi lasti.

Patria in nespoštovanje sodišča Proti predsedniku SDS pa se je nadaljeval sodni postopek v zadevi Patria. Janša je na sodnih obravnavah velikokrat manjkal in to opravičeval s službenimi obveznostmi, kar je sprožilo očitke o nespoštovanju pravne države.

Kje je lepo skrivališče grešnih poslancev? Marca se je stopnjeval pritisk na poslanca DeSUS Ivana Simčiča zaradi ponarejenega srednješolskega spričevala. V stranki so mu najprej stopili v bran, nato pa ga zaradi pritiska javnosti izključili, tako da je postal prvi član skupine nepovezanih poslancev, ki je postala pribežališče spornih izvoljencev ljudstva.

Odstopim, a nisem kriv! Že iz prejšnjega mandata se je vlekel primer Branka Mariniča (SDS), ki je goljufal pri izpitu iz nemščine. Tudi njega je stranka branila, češ da pravnomočne sodbe še ni. Ko se je to vendarle zgodilo, je Marinič napovedal odstop, čeprav se ni čutil krivega. Za Mitjo Meršola (PS) se je izkazalo, da je kot novinar slovenske redakcije BBC-ja v Londonu ovajal za Službo državne varnosti. Tudi njega je stranka podprla, odstopil ni.

Dolžan sem, a ne odstopim! Podjetnik Ivan Vogrin (DL) je dolžan številnim upnikom, stranka ga je pozvala k odstopu, a je Vogrin prestopil med samostojne poslance, pozneje pa je izstopil iz stranke. Tudi Borut Ambrožič (PS) ima težave z razumevanjem akademske poštenosti. Večer je razkril, da je prepisal magistrsko delo, a je to vztrajno zanikal. Stranka ga je izključila in postal je tretji samostojni poslanec.

Truda se je potrudila odstopiti Sporna je tudi Alenka Koren Gomboc (SDS), ki naj bi se predstavljala s srednješolsko izobrazbo, ki je (še) nima, policija pa jo preiskuje zaradi domnevnih zlorab, ko je službovala v SKB-ju. Sama je odstopila Truda Pepelnik (DL), ker je bila pogojno obsojena zaradi napake v upravnem postopku.

ZUJF – prvi kompromis z vlado Konec marca je vlada predstavila zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki je zarezal v plače v javnem sektorju, pokojnine, socialne prejemke, investicije in subvencije. Sindikalne grožnje z referendumom, splošna stavka v javnem sektorju 18. aprila in "podaljšana" stavka policistov so 10. maja pripeljale do kompromisa, osemodstotnega znižanja plač ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij in omilitve znižanja socialnih prejemkov.

Iz dveh porazov v predsedniško zmago Na predsedniških volitvah Danilu Türku ni uspelo ponoviti mandata. V prvem krogu volitev 11. novembra je presenetljivo zmagal na parlamentarnih volitvah poraženi premier Pahor, ki je v kampanjo vstopil na kongresu SD 2. junija, na katerem je tesno izgubil tekmo za predsedniški položaj proti Igorju Lukšiču.

Porazna udeležba Prvi je v tekmo vstopil kandidat SDS in NSi Milan Zver. Izid? Prvi krog: Pahor 40 odstotkov, Türk 36 odstotkov, Zver 24 odstotkov; drugi krog: Pahor 67 odstotkov, Türk 33 odstotkov. Udeležba je bila porazna, 48-odstotna v prvem in 42-odstotna v drugem krogu. Kampanjo so zaznamovali nekonvencionalna Pahorjeva kampanja na terenu, neuspešna obramba Türka v odgovorih na številne očitke v medijih in dosledno Zverovo zagovarjanje vladne politike.

Očetovstvo dveh cerkvenih mož Katoliško cerkev so pretresali škandali. Najprej je pricurljala informacija, da mora nadškof Alojzij Uran zaradi domnevnega očetovstva in nesoglasij z Vatikanom zapustiti Slovenijo, kar je sam označil za izgon. Avgusta je Delo poročalo, da naj bi imel kardinal Franc Rode pred 40 leti intimno razmerje s Tanjo Bredo S., njen sin Peter Stelzer pa je od Rodeta zahteval test očetovstva. Test ni potrdil domneve, Rode pa je proti Delu vložil tožbo.

Kdo se spomni grožnje z zaupnico? Vlada se je večino leta spopadala z nizko javnomnenjsko podporo, ki je na koncu leta zdrsnila na okoli 20 odstotkov. Konec julija je premier zagrozil, da bi lahko na glasovanje o vnosu fiskalnega pravila v ustavo vezal zaupnico. Tega ni storil, ker naj bi o tem razpravljali jeseni, ko dogovora spet ni bilo.

Šok tik pred polnočjo Konec leta so se razmere zaostrile zaradi referendumskih pobud. Sprva se je zdelo, da bosta zakona o slabi banki in o Slovenskem državnem holdingu uveljavljena, ker se je vlada z enim od sindikatov uspela dogovoriti o umiku pobude, pobuda drugega pa naj ne bi vsebovala dovolj podpisov. A je za šok poskrbelo 30 poslancev, ki so 30. oktobra tik pred polnočjo vložili zahtevo za oba zakona.

Najprej spor, nato enotna koalicija Zapletom potem ni bilo videti konca. Najprej je Virant ugotovil, da so bili pri slabi banki sporni skenirani podpisi poslancev, nato pa, da so se nekateri sindikalni podpisi na poti med DZ-jem in notranjim ministrstvom izgubili, zaradi česar so lahko sindikati začeli zbirati podpise. PS je zaradi izgubljenih podpisov neuspešno vložila interpelacijo zoper ministra Vinka Gorenaka.

Ko ustavno sodišče precedenčno postavi piko na i Pred tem so poslanske podpise preverjali tudi policisti, a so ugotovili, da so izvirni, opozicija pa je bila nad preiskavami ogorčena. Piko na i je 19. decembra postavilo ustavno sodišče, ki je s precedenčno odločitvijo na zahtevo koalicije prepovedalo oba referenduma, češ da bi bile zaradi hude gospodarske krize ogrožene ustavne vrednote.

Zaradi te v javnosti močno kritizirane odločitve, ki je bila v nasprotju z dopustnostjo pokojninskega referenduma, so sindikati umaknili referendumsko zahtevo po zakonih o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014.

Ko radarji povzročijo vseslovensko vstajo Konec leta je bil v znamenju ljudskih vstaj. Vse se je začelo v Mariboru s protesti zoper radarje. Na prvem, 21. novembra, so pozivali k neizvolitvi Franca Kanglerja za državnega svetnika in k odstopu z županske funkcije. Vodstvo SLS ga je izključilo iz stranke, v naslednjih tednih je sledila vrsta protestov po vsej državi, prišlo pa je tudi do policijskega nasilja in izgredov skrajnežev.

Ko Kangler povzroči odstop Žerjava Kangler je 6. decembra napovedal odstop, a je vztrajal na funkciji državnega svetnika, ki pa mu je kolegi svetniki v spornem glasovanju niso potrdili. Pred tem je umik iz politike napovedal predsednik SLS Radovan Žerjav z razlago, da želi razelektriti razmere v stranki in da slovenska politika ne zna sprejemati pomembnih odločitev.

Protesti po državi z zahtevami po odhodu levih in desnih političnih elit so dosegli vrhunec na največjem shodu v Ljubljani, na katerem se je 21. decembra zbralo okrog osem tisoč ljudi.

Ni vse tako črno Edino odmevnejše soglasje leve in desne politične elite je bil sprejem pokojninske reforme, ki so jo poslanci ob soglasju socialnih partnerjev sprejeli brez glasu proti.