Kronologija reševanja vprašanja slovensko-hrvaške meje

25. junij 1991 - Slovenija je sprejela Temeljno ustanovno listino o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, ki določa, da so mednarodno priznane državne meje tudi meje nekdanjih republik SFRJ.

11. januar 1992 - Arbitražna komisija Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji, t.i. Badinterjeva komisija, je v mnenju ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije.

15. februar 1994 - Prvi sestanek slovensko-hrvaške komisije za mejo, ki je bila pristojna za ugotovitev in označitev meje.

5. oktober 1994 - Hrvaški sabor je sprejel deklaracijo, v kateri je vladi naložil, naj stori vse za zaščito hrvaške ozemeljske celovitosti južno od kanala Svetega Odorika.

28. april 1997- Slovenija in Hrvaška sta podpisali sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops); hrvaški sabor ga je ratificiral še istega leta. Sporazum poleg lažjega režima prehajanja meje za obmejno prebivalstvo določa, da obmejno območje na kopnem obsega vse občine in naselja v širini desetih kilometrov v notranjost vsake države.

2. april 1999 - Hrvaški sabor je sprejel deklaracijo o stanju odnosov med Slovenijo in Hrvaško, v kateri je, izhajajoč iz stanja na 25. junij 1991, zavezal vlado, da mora zastopati stališče, da meja v Piranskem zalivu poteka po sredini.

27. januarja 2000 - Skupina 30 poslancev iz LDS, DeSUS, ZLSD ter narodne skupnosti je vložila Sops v ustavno presojo na ustavno sodišče. To je 19. aprila 2001 ugotovilo, da je Sops v skladu z ustavo, saj ne prejudicira državne meje s Hrvaško in ni v nasprotju s temeljno ustanovno listino.

19. julij 2001 - DZ je ratificiral Sops.

19. julij 2001 - Slovenska in hrvaška vlada sta potrdili osnutek sporazuma o meji, t.i. sporazum Drnovšek-Račan, ki sta ga 20. julija 2001 tudi parafirali. V Sloveniji ga je potrdil še odbor DZ za zunanjo politiko. S sporazumom sta državi prvič določili mejo na morju, Slovenija pa je z njim ohranila status pomorske države s prostim dostopom do mednarodnih voda. Izhodišče za določitev meje na kopnem je bil ustavni zakon iz leta 1991. Meja je bila določena na Dragonji in Muri, na Trdinovem vrhu pa po polovici. Na morju je Sloveniji pripadlo kakih 80 odstotkov Piranskega zaliva, suveren dostop do odprtega morja pa je imela prek t.i. dimnika s statusom mednarodnih voda.

5. september 2001 - Sops je stopil v veljavo, v celoti pa so ga začeli izvajati 18. marca 2002.

1. oktober 2001 - Hrvaški premier Ivica Račan je zaradi nezadostne podpore sporazumu o meji v saboru, predvsem zaradi meje na morju, napovedal, da bo od sabora zahteval, naj se za rešitev vprašanja meje odloči za arbitražo.

4. september 2002 - Hrvaška je s pismom premiera Ivice Račana dokončno odstopila od sporazuma o meji, češ da je "brez pravnih učinkov" in da ne more biti podlaga za rešitev problema meje.

10. september 2002 - Slovenski in hrvaški premier Janez Drnovšek in Ivica Račan sta dosegla dogovor o vzpostavitvi začasnega režima gospodarskega ribolova v okviru Sops. Ta je stopil v veljavo 23. septembra 2002 in veljal do 4. januarja 2004.

3. oktober 2003 - Hrvaški sabor je kljub protestom Ljubljane in Rima sprejel odločitev o razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) čez eno leto.

19. december 2003 - DZ je sprejel zakon o dopolnitvah pomorskega zakonika, ki je vzpostavil notranjepravno podlago za slovensko razglasitev morskih pasov.

26. november 2003 - Hrvaška je na konferenci o trajnostnem razvoju Sredozemlja v Benetkah potrdila pripravljenost na pogovore s Italijo, Slovenijo in drugimi državami Sredozemlja.

3. oktober 2004 - Hrvaški ERC je stopil v veljavo, razen za članice EU.

10. junij 2005 - Na prvem skupnem srečanju slovenske in hrvaške vlade na Brionih je bila podpisana brionska izjava o izogibanju incidentom, v kateri sta se strani zavezali spoštovanju stanja na dan 25. junija 1991.

10. junij 2005 - V Pulju se je prvič sešla mešana zgodovinska komisija, ki sta jo vodila Janko Prunk in Petar Strčič. Poročili o odnosih med Slovenci in Hrvati od leta 1848 do osamosvojitve Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991 sta končali 8. junija 2007.

4. oktober 2005 - DZ je sprejel zakon o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnem pasu v Jadranu, ki je stopil v veljavo 22. oktobra 2005. Vprašanje razmejitve cone je treba še dvostransko dogovoriti.

4. oktober 2005 - Hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar-Kitarovič je slovenskemu kolegu Dimitriju Ruplu uradno posredovala predlog hrvaške vlade, da se vprašanje razmejitve na morju med državama prenese na mednarodno sodno telo.

15. december 2005 - V veljavo je stopil hrvaški pravilnik o ribolovnem območju, s katerim so ribolovnemu območju hrvaškega morja uradno priključili ERC, torej območje do sredine Piranskega zaliva.

5. januar 2006 - Slovenija je sprejela uredbo o določitvi slovenskega ribolovnega območja, ki obsega ves Piranski zaliv.

12. februar 2006 - Slovenski predsednik Janez Drnovšek je predlagal sklenitev začasnega sporazuma o meji, če ne bo dogovora o arbitraži ali pogajanjih. Temeljil bi na sporazumu Drnovšek-Račan, le teritorialnega dostopa na odprto morje ne bi določal.

19. junij 2006 - Slovensko zunanje ministrstvo je objavilo belo knjigo o meji med državama, ki vsebuje dokumente, ki utemeljujejo slovenska stališča.

29. junij 2006 - Predsednika Slovenije in Hrvaške Janez Drnovšek in Stipe Mesić sta na srečanju napovedala lastno pobudo o meji, če je ne bosta oblikovali vladi.

10. julij 2006 - SLS je ob podpori SNS in poslanke madžarske narodne skupnosti Marie Pozsonec v obravnavo v DZ vložila resolucijo o meji s Hrvaško. Ker ni bila obravnavana v DZ, jo je znova vložila leta 2007, po imenovanju nove vlade pa še 29. oktobra 2008.

september 2006 - Zaradi incidenta na območju Hotize na levem bregu Mure, ko je hrvaška začela graditi nasipa Kot-Hotiza in cesto do slovenskega naselja Mirišče, je Slovenija na mejo poslala posebne enote policije.

15. december 2006 - Hrvaški sabor je sprejel predlog vlade o spremembi odločbe o širitvi jurisdikcije Hrvaške na Jadranu, ki določa polno uveljavitev ERC tudi za članice EU najpozneje do 1. januarja 2008.

23. januar 2007 - Slovenija je protestirala pri Hrvaški, ker je 5. januarja v okviru podaljšanja koncesije podjetju Ina dala koncesijo za raziskave do sredine Piranskega zaliva, kjer meja še ni določena.

2. februar 2007 - Hrvaška je pripravila modro knjigo o meji s Slovenijo, ki jo je Zagreb napovedal po objavi slovenske bele knjige o meji.

2. marec 2007 - Razširjeni strateški svet za zunanjo politiko na MZZ se je dogovoril za pripravo seznama vseh sprememb, ki so se zgodile enostransko na meji med državama od 25. junija 1991.

2. april 2007 - SNS je v DZ vložil predlog resolucije o meji.

4. april 2007 - Strateški svet za zunanjo politiko je prvič obravnaval vladni predlog resolucije o meji s Hrvaško.

21. maj 2007 - Hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo je v uradnem listu objavilo zemljevid školjčišča, na katerem meja v Piranskem zalivu poteka po sredinski črti. Slovenija je protestirala.

julij 2007 - Slovenska vlada je hrvaški poslala zaupen predlog za ureditev odprtih vprašanj. O meji je predlagala posredovanje tretjega, za posrednika pa sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo. Hrvaška je v odgovoru 8. avgusta zavrnila predlagano in podprla Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, ki za Slovenijo ni sprejemljivo.

17. avgust 2007 - Predsedniki slovenskih parlamentarnih strank so na srečanju s premierom Janezom Janšo obravnavali odgovor Hrvaške in podprli posredovanje tretjega. Hrvaške parlamentarne stranke pa so na pogovorih s premierom Ivom Sanaderjem 24. avgusta podprle hrvaška stališča.

26. avgust 2007 - Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader sta na Bledu dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu ali kateri drug arbiter. V ta namen sta se dogovorila za oblikovanje mešane komisije strokovnjakov za mejo in mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi določili pravni okvir, ki bo za obe državi sprejemljiv. Komisiji sta bili ustanovljeni septembra oziroma oktobra. Pravni strokovnjaki so se prvič sestali 22. aprila 2008, v okviru njihove komisije so ustanovili podskupino zgodovinarjev, ki naj bi pripravila poročilo o zgodovinskih okoliščinah na dan 25. junija 1991.

21. december 2007 - Slovenija je z vstopom v schengenski prostor spremenila režim prehoda meje na maloobmejnem območju in zaprla 115 točk za prehod meje oz. postavila ustrezne zapore.

1. januar 2008 - Hrvaška je kljub dogovoru iz leta 2004 uvedla ERC tudi za članice EU. Po vztrajnih pozivih Bruslja, pa tudi Slovenije in Italije, je 15. marca zamrznila izvajanje.

29. februar 2008 - Slovenija je pri Zagrebu z noto protestirala zaradi nezakonite prodaje slovenskih zemljišč na levem bregu Dragonje, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zagreb je trdil, da gre za hrvaško območje. Premier Janša je 5. marca zagrozil z zamrznitvijo blejskega dogovora, OZP pa je protestiral 21. marca.

17. april 2008 - OZP je na nujni seji potrdil izhodišča vlade za pogajanja za sklenitev posebnega sporazuma o reševanju vprašanja meje pred tretjim. To so stanje na meji na dan 25. junija 1991, odločanje o celotni meji oz. o vseh spornih točkah na meji ter v primeru predložitve vprašanja Meddržavnemu sodišču v Haagu načelo pravičnosti. Stališča je sprejel pred prvim srečanjem komisije mednarodnopravnih strokovnjakov 22. aprila; ta se je sestala še 11. junija in 30. septembra.

26. april 2008 - Hrvaška policija je udeležencem shoda, ki ga je organiziral Zavod 25. junij, na Sečovljah preprečila odstranitev cvetličnih korit, ki zapirajo pot do domačije Joška Jorasa na levem bregu Dragonje. Joras je zato začel gladovno stavko 30. aprila in jo po dogovoru notranjih ministrov o postavitvi zapornice končal 23. maja. Zapornico je dobil 7. junija.

13. oktober 2008 - Zunanji minister Dimitrij Rupel je Hrvaško opozoril, naj iz dokumentov v pogajanjih z EU umakne tista, ki prejudicirajo mejo. Zagreb je to zanikal in 11. decembra izrazil pripravljenost podpisati izjavo, da dokumenti ne prejudicirajo meje.

17. december 2008 - Na sestanku s premierom Borutom Pahorjem so se predsedniki parlamentarnih strank dogovorili, da bo vlada pripravila predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med državama glede določitve meje in ga predložila v obravnavo in sprejem v DZ.

19. december 2008 - Zaradi zadržkov Slovenije zaradi prejudiciranja meje Hrvaška ni napredovala v enajstih poglavjih v pogajanjih z EU. Hrvaška vlada je s posebno izjavo ponovila, da v dokumentih ne prejudicira meje in zavrnila slovenske zahteve, da v primeru reševanja vprašanja meje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ne bo uporabila teh dokumentov.

21. januar 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v Ljubljani in nato 22. januarja v Zagrebu predstavil nekaj pobud, ki bi lahko vodile k rešitvi vprašanja meje. Ena naj bi bila mediacija oziroma skupina strokovnjakov, v kateri bi lahko bil Nobelovec Martti Ahtisaari. Slovenija je mediaciji načelno naklonjena.