Kristjani danes, teden dni pred veliko nočjo, obeležujejo cvetno nedeljo. Pred bogoslužji bodo tako potekale procesije, po cerkvah pa bodo brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju.
Med najbolj znanimi obredi cvetne nedelje je tudi blagoslov oljčnih vej ali drugega zelenja, ki ga po krajevnih navadah povezujejo tudi v butare.
Spomin na Jezusov sprejem s palmovimi vejami
S cvetno ali oljčno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč. Verniki se danes spominjajo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami.
Obred poznan in opisan že v 4. stoletju
Obredi cvetne nedelje izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju, so zapisali na Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti. Na oba dneva pri bogoslužjih prebirajo odlomke o tem trpljenju - pasijon.
Blagoslov zelenja pred cerkvijo
Posebnost maše v Katoliški cerkvi na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. V ospredju bogoslužja ta dan pa ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju, poudarjajo na škofovski konferenci.
Erniša: Vsak vernik ponese v svoj dom oljčno vejico
Evangeljsko poročilo o pasijonu in drugi obredi uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Jezusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki jih se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto. Kot je pojasnil evangeličanski škof Geza Erniša, pri njih zelenja ne blagoslavljajo, ga pa uporabljajo kot simbol. Oljčno vejico vsak vernik, ki na ta dan obišče cerkev, ponese tudi v svoj dom.
Cvetna nedelja danes tudi za pravoslavne vernike v Sloveniji
Letos bodo na isti dan kot katoličani in evangeličani veliko noč obhajali tudi tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski koledar. Ta sicer za gregorijanskim koledarjem, ki je v uporabi pri nas, zaostaja 13 dni. Tako tudi pravoslavni verniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji danes praznujejo cvetno nedeljo.
4
