Na Javorovici nad Šentjernejem so obeležili 65. obletnico tamkajšnjega poboja 113 borcev IV. bataljona Cankarjeve brigade. Častna gostja srečanja je bila notranja ministrica Katarina Kresal.
Praznik dela vključuje ideale, za katere so se borili tudi partizani, je na tradicionalnem srečanju ob 1. maju, na katerem zbralo približno 5000 ljudi, povedala častna gostja srečanja notranja ministrica Katarina Kresal. Kresalova je ponosna, da je lahko za praznik dela obiskala Javorovico, kjer so se zbrali v počastitev tragičnih dogodkov izpred 65 let, ko je v neenakem boju s slovenskimi domobranci in nemško vojsko padlo 113 borcev IV. Bataljona Cankarjeve brigade.
Ker sodi v generacijo, ki je odraščala v svobodni, demokratični in ekonomsko relativno uspešni Sloveniji, si šteje v čast, da lahko pokaže, da je njena generacija ta, ki bo morala prevzeti odgovornost, da zgodovinski spomin ne zbledi, in da se mladina ozre po vzorih in naukih zgodovine.
O ranljivosti sodobne družbe
Po njeni sodbi bi morala današnja kriza glede do skrajnosti privedenega koncepta družbe in ekonomije strezniti politike vseh evropskih držav, v nadaljevanju pa je sodobno družbo označila za navzven demokratično, svobodno in enakopravno, navznoter pa za razjedeno z regresijo vrednot, vrednostno, ekonomsko in socialno razslojenostjo, idejno, moralno in etično izčrpanostjo ter fizično in ekološko ranljivostjo. "Gospodarska kriza, ekonomsko in socialno razslojevanje ter brezposelnost niso zgolj dokaz realnih krivic, ampak predvsem pokazatelj ranljivosti koncepta, ki jih v svojem površnem pojmovanju naukov zgodovine in civilizacijskih standardov jemljemo za samoumevne," je poudarila in dejala, da se velja zato spomniti, kako so se znale Slovenke in Slovenci ter zavezniki postaviti, ko je bilo hudo.
Spomini na vojni čas ne smejo potoniti v pozabo
Spomini na vojni čas in dogodke na Javorovici so pomembni. Lahko so vir navdiha in ne smejo potoniti v pozabo, Slovenke in Slovenci pa jih ne smejo prepustiti prašnim arhivom. "Niso samo opomin na vse zlo vojnih spopadov, pač pa je ohranjanje in negovanje zgodovinskega spomina na partizanski boj tudi del ohranjanja narodne identitete," je podčrtala.
Ne smemo prikrojevati zgodovinskega spomina
Državljanke in državljani jih ne smejo ne brisati in ne prikrojevati, saj tega, ki zbriše zgodovinski spomin, vse prehitro zamika, da bi izbrisal tudi kaj ali koga iz sedanjosti. "Sporočilo poboja na Javorovici je močno, trajno in nepozabno, na moji generaciji in na generaciji, ki pride za nami, je, da ne pozabimo. Danes smo tukaj, da ne pozabimo in da počastimo spomin na uporniški duh," je opozorila.
Partizani so se borili tudi za ideale, ki jih vključuje praznik dela
Kot je nadaljevala, praznik dela vključuje ideale, za katere so se borili tudi partizani, saj če se proti razčlovečenju in zlu ne bodo borili v miru, bo med vojno prepozno. Sedanja kriza razgalja nekatere mehanizme, ki posameznika razčlovečijo enako hudo kot na fronti, mečejo ga na ulico in ga silijo v neizprosen boj za preživetje.
Svet brez solidarnosti vodi v družbene spopade
Brez solidarnosti bo prišlo do težkih družbenih spopadov, zato Kresalova namesto njih predlaga solidarnost, dialog, strpnost in sožitje. Sodobna zahodna in slovenska družba ne sme pozabiti, da je eden njenih veznih členov načelo pravne in socialne države, vladavina prava in svoboda pa sta vrednoti, ki daleč presegata dnevno politiko.
Vladavina prava in svoboda kot ključna korektorja demokracije
Oba predstavljata ključna korektorja demokraciji lastnih anomalij, diktature javnega mnenja in oblastne koruptivnosti izvršilne veje oblasti, zato so gospodarska kriza, socialna razslojenost, izbrisani in protitajkunska vojna različne plati istega kovanca. Z vsem navedenim se je potrebno odločno spoprijeti, vendar ne po zakonih ulice, temveč s pravom in legitimnimi organi, je vnovič poudarila Kresalova.
Naj bo zgodovina lekcija in recept za nove spopade s krivicami
V nasprotnem primeru bi se gibali po nevarnem terenu populizma, ki je pred več kot 70 leti na oblast ob gospodarski krizi pripeljal nacizem in fašizem, zato naj bo to lekcija in recept za nove spopade s krivicami in za skupno dobro, o katerem se mora današnja politika zediniti. "Če hoče slovenska družba v tem podivjanem svetu preživeti in ohraniti človeško ter socialno dostojanstvo, mora ponovno zgraditi jasen sistem vrednost in zaupanje v ustanove javne države," je povzela.
Po besedah župana občine Šentjernej Franca Hudoklina je bilo srečanje na Javorovici 63. po vrsti, po njegovi oceni pa se ga je udeležilo približno 5000 ljudi, med njimi 550 pohodnikov in več predstavnikov tujih delegacij.
1
