Kresalova: Videti moramo ne le potrebe beguncev ...

Srečanja se je udeležila tudi notranja ministrica Katarina Kresal. Menila je, da je letošnja tema "Resnični ljudje, resnične potrebe" odlično izbran slogan.

"Resnični ljudje, resnične potrebe" "Slogan nas opozarja, da moramo ne le videti potrebe beguncev po svetu, temveč tudi resnične ljudi, ki za njimi stojijo. Vsak begunec ima namreč svojo zgodbo in svoje potrebe," je v nagovoru zbrani množici pred azilnim domom dejala ministrica Katarina Kresal. Poudarila je, da 42 milijonov beguncev, iskalcev azila in tako imenovanih notranje razseljenih oseb občuti težo begunstva še ostalih 364 dni v letu, vendar brez medijske pozornosti, brez prireditev in brez strokovnih prispevkov.

Naj begunci občutijo solidarnost

Ob tem je notranja ministrica omenila, da države, med njimi vodilna Evropska unija, poskušajo z novimi pristopi urediti ta svetovni problem, ter izpostavila, da se, odkar je prišla na mesto ministrice za notranje zadeve, trudi, da bi bil odnos do beguncev v skladu z evropskimi standardi in da bi ljudje, ki so jih stiske pripeljale v Slovenijo, občutili eno temeljnih vrednost naše družbe - solidarnost.

V nadaljevanju se je ministrica Kresalova dotaknila tudi izvajanja zakona o mednarodni zaščiti ter priprave njegove novele. Da bi izvajanje zakona o mednarodni zaščiti uskladili s sodobnimi standardi človekovih pravic je Kresalova kot notranja ministrica podpisala smernice, ki posebej določajo spoštovanje načela nevračanja v države, kjer bi bil begunec lahko podvržen mučenju ali preganjanju.

"Delati z begunci pomeni delati z največjimi dramami našega stoletja"

"Pripravljamo tudi sistemske spremembe, saj želimo, da bi vsi prosilci za mednarodno zaščito uživali pravice, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij ter iz evropske in slovenske zakonodaje," je še dejala ministrica Katarina Kresal in dodala, da je MNZ z namenom doslednega izvajanja pravic in lažjega bivanja beguncev pri nas začelo pripravo novele zakona o mednarodni zaščiti, ki bo nared predvidoma do konca leta.

Udeležence je nagovorila tudi predstavnica Regionalnega predstavništva UNHCR za srednjo Evropo v Budimpešti Melita H. Šunjić, ki je menila, da "delati z begunci pomeni delati z največjimi dramami našega stoletja, z ljudmi, ki so prestali morda največje krize in najbolj dramatične situacije na našem planetu".

Slovensko gostoljubje je za hvalo

Všeč ji je, da je situacija z begunci v Sloveniji obratna kot v nekaterih evropskih državah, kjer se čuti nestrpnost. Pohvalila je slovensko gostoljubje in izrazila podporo UNHCR Kresalovi pri noveliranju zakona o mednarodni zaščiti.

V imenu nevladnih organizacij je zbrane pozdravila tudi Vita Habjan iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC). Opozorila je ponovno na neenotni azilni sistem v Evropi in izrazila zaskrbljenost zaradi položaja prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev.

Njihov položaj se po mnenju nevladnih organizacij, pravi Habjanova, od lanskega leta ni izboljšal, čeprav so oblasti nakazale pripravljenost delovanja v smeri zviševanja standardov. Zato nevladne organizacije po besedah Habjanove ponujajo sodelovanje pri pripravi novele oziroma novega zakona o mednarodni zaščiti, ki bo temeljil na višjih standardih.

V Ljubljani je trenutno 74 prosilcev za azil

Medkulturno druženje s prosilci za mednarodno zaščito se je začelo že ob 10. uri z otroško predstavo Čarovnica Lili v cirkusu, sledila je delavnica ekološko osveščanje - Nariši si svojo mavrico, nato športno tekmovanje, druga delavnica izdelovanja nakita ter živa glasba, ki je druženje zaokrožila.

Po podatkih generalne direktorice direktorata za migracije in integracijo je v azilnem domu v Ljubljani trenutno 74 prosilcev za azil, največ jih je še vedno iz območja držav naslednic SFRJ.

Slovenija je tranzitna država za nadaljnje potovanje v Evropsko unijo

"Trend se zmanjšuje, še posebej od uvedbe schengenske meje. Lani je bilo v azilnem domu 260 prosilcev za azil, vendar jih je več kot polovica samovoljno zapustila Slovenijo. Iz tega sklepamo, da je Slovenija tranzitna država za nadaljnje potovanje v Evropsko unijo," je povedala generalna direktorica direktorata Nina Gregori.