Pokrajine niso samo projekt te vlade, ampak celotne politike in cele Slovenije je dejal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar.
Na današnji okrogli mizi o razvojnih vprašanjih bodoče pokrajine ob morju pa je Kraške župane motilo dejstvo, da posvetovalni referendum ne omogoča opredelitve za enotno Primorsko pokrajino.
"Večina Primorcev je za enotno pokrajino"
Kraški občinski sveti so se opredelili za enotno Primorsko pokrajino, a ta možnost, za katero naj bi bila po javnomnenjskih raziskavah večina Primorcev, ljudem ni ponujena na posvetovalnemu referendumu, so vladno ekipo v Lipici opozorili župani in drugi predstavniki kraških občin. Na referendumu bo namreč mogoče glasovati le o podpri Južnoprimorski ali Obalno-kraški pokrajini.
Černač: Ta možnost je bila na odboru zavrnjena
Z njimi se ni strinjal poslanec Zvonko Černač (SDS), češ da bo referendumski glas proti mogoče razumeti kot podporo enotni Primorski. Amandma, da bi na referendumu Primorci odločali tudi o zgolj eni pokrajini na zahodu države, je bila vložena na pristojnem odboru, a ni dobila podpore, je v zvezi s tem povedal Žagar.
Rupel: To bi bila simbolična nevarnost
Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je poudaril, da bi se ob enotni Primorski "meja ujemala z nekimi zgodovinskimi mejami", kar bi bila "neka simbolična nevarnost". Po njegovih besedah je iz "zgodovinskih razlogov" predlog dveh pokrajin boljši. Za slovensko manjšino v Italiji bi bilo bolje, da bi bila Primorska enotna pokrajina, je pripomnil sežanski župan in poslanec Davorin Terčon (Zares).
Žagar: Pokrajine ponujajo sistemsko rešitev za zmanjševanje razvojnih razlik
Sicer pa po besedah Žagarja Slovenija potrebuje členitev na pokrajine zaradi vse večjih razvojnih razlik med posameznimi deli države. Treba je narediti korak naprej in uvedba pokrajin ponuja sistemsko rešitev, je poudaril minister. Županom, gospodarstvenikom in drugim nosilcem razvoja v regiji je predstavil prednosti, ki jih prinaša vladni predlog pokrajinske zakonodaje.
"Prinesli bi 300 delovnih mest"
V Južnoprimorsko oz. Obalno-kraško pokrajino bi tako z države prenesli 300 delovnih mest, v regijskem proračunu pa bi bilo na voljo 77,5 milijona evrov. Od tega bi bilo dobrih 37 milijonov evrov namenjenih za razvojne projekte in investicije, sta pojasnila Žagar in državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj. Slednji je izpostavil, da je ob nalogah predviden tudi prenos finančnih virov, sam proces pa ne pomeni dodatnih davkov ali večanja administracije.
Terčon: 37 milijonov še zdaleč ne bo dovolj
Prav v zvezi s financiranjem nalog je imel precej pomislekov Terčon, ki je izpostavil, da so pokrajine "naporen projekt" za vlado, a je pred volitvami "možno vse". "37 milijonov evrov še zdaleč ne bo dovolj za financiranje vseh pristojnosti," ga je dopolnil poslanec Srečko Prijatelj (SNS). Černač pa je izpostavil "ogromen strah" Slovencev pred spremembami, kar uvajanje pokrajin tudi je.
Na dvojezičnost pokrajine ne bodo vplivale
Ob tem je številne navzoče zanimalo tudi, kaj bo z dvojezičnostjo, ki je uveljavljena v obalnih občinah, na nivoju pokrajine. Pokrajine v tem delu ne prinašajo sprememb, je zagotovil Žagar. Bodo pa Južnoprimorska oz. Obalno-kraška pokrajina vodila dialog z regijami v sosednjih državah, kjer živi naša manjšina, je dodal Rupel. Zunanji minister je prepričan, da je "skrajni čas" za uvedbo pokrajin, kar bi prineslo še uspešnejše pridobivanje evropskega denarja.
2
