Korupcija v zdravstvu: Kje? Kdaj? Kdo?

Člani Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), Goran Klemenčič, Rok Praprotnik in Liljana Selinšek, so ob odstopu pretekli teden kot enega izmed razlogov za odstop navedli tudi korupcijo in pritiske v zdravstvu.

Ob tem napovedujejo, da pripravljajo obsežno poročilo o nepravilnostih v zdravstvu, ki naj bi bilo udarno. Kdaj bo poročilo znano in na kaj se osredotoča, za zdaj še niso želeli razkriti. V tem trenutku pa izpostavljajo tri v zdravstvu težavna področja:

- Javna naročila Predvsem gre za naročila na področju gradenj, zdravil in medicinskih pripomočkov. Opozarjajo, da je v javnem zdravstvu trg med dobavitelji tako "zabetoniran", kot da bi šlo za kartelno razdelitev trga. Rešitev: uvedba centraliziranega in transparentnega naročanja in uporaba prednosti, ki jih Sloveniji ponuja članstvo v Evropski uniji – prosti pretok blaga.

- Farmacevtska industrija in povezava med zaposlenimi Na tem področju izpostavljajo t. i. mnenjske zdravnike, ki v različnih komisijah določajo vrste zdravil in pripomočkov ter o njih odločajo, zaradi česar se ustvarja nasprotje interesov.

- Zasnova javnega zdravstva Zdravniki po mnenju komisije postajajo dvoživke, ki na netransparenten način delajo hkrati v javnih in zasebnih ustanovah, pri čemer jim delo v javnih ustanovah daje prednosti pri delu v zasebnih subjektih.

Težava korupcije v slovenskem zdravstvu je po mnenju KPK sistemske in strukturne narave – "za njen razrast niso odgovorne samo bolj ali manj (ne)učinkovite nadzorne institucije, šibka kultura upravljanja mnogo zdravstvenih zavodov, ampak v prvi vrsti izvršna in zakonodajna oblast, ki je tak sistem vzpostavila".

Kako sta se s korupcijo spopadala nekdanja ministra? Borut Miklavčič, ki je bil minister za zdravje v vladi Boruta Pahorja, pravi, da v svojem mandatu ni imel težav s korupcijo v smislu, da bi nekdo prišel do njega in mu predal primer ali ponudil dogovor, zato tovrstnih ukrepov ni bilo. So pa po njegovih besedah bili številni sogovorniki, ki so o korupciji govorili, vendar konkretnih imen niso predstavili.

Miklavčič je sicer prepričan, da je težava v vodenju na celotnem področju zdravstva. Če je vodenje učinkovito, korupcije ni. Nobeden od ministrov, vključno z njim, namreč ni naredil premikov, ki bi bili nujno potrebni, čeprav ima minister v rokah vse niti.

"Glede na nacionalne ocene in mednarodno primerjavo Slovenija spada med države z visoko korupcijo, zato ne vem, zakaj naj bi bilo prav področje zdravstva tako izstopajoča izjema v naši državi," pa pravi Dorjan Marušič, ki je prav tako ministroval v Pahorjevi vladi.

Marušič še zatrjuje, da se polje verjetne korupcije izjemno zmanjšuje ob vseh varčevalnih ukrepih v zadnjem obdobju: nižanje cen storitev ob enakih izdatkih za plače in stalne stroške, ukinjanje sredstev za amortizacijo in kopnenje investicijskih sredstev na ministrstvu za zdravje.

Podobno kot Miklavčič tudi Marušič izpostavlja prepričanje, da korupcija v zdravstvu ni vodilna težava. Ocenjuje še, da se je v zadnjem obdobju izrinilo državljana iz središča dogajanja v zdravstvu. "To bi nas moralo skrbeti," pravi.

Ker je sam ministrsko mesto zasedel sredi mandata, je "podedoval vse že nastavljene infrastrukturne projekte". Se je pa formalno in neformalno nekajkrat sestal s člani KPK, med drugim jim je predal dokumentacijo onkološkega inštituta.

Kako ukrepajo na ZZZS? Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Samo Fakin nam je pojasnil, da je ugotovitev protikorupcijske komisije le delno pravilna, saj "se da marsikaj narediti proti korupciji v zdravstvu, če se le hoče". Sam odstop pa ne bo vplival na dogajanje v zdravstvu.

Kako koruptivnost preprečiti? Odgovor je po Fakinovih besedah v spremembi zakona o zdravstveni dejavnosti. "To je način, ki se ga nekateri poskušajo izogibati predvsem zato, ker nočejo imeti težav s tistimi, ki v bolnišnici odločajo, kaj in pri kom se bo kupilo," dodaja Fakin.

Kaj pa ZZZS? "Cene določamo skupaj s partnerji in naše orodje, da se izognemo koruptivnim dejanjem, je, da je v obtoku minimalna količina denarja oziroma potrebna količina denarja," odgovarja Fakin. Kot drugi način navaja finančni nadzor. In še nadzor nad predpisovanjem zdravil, kjer opažene anomalije odpravljajo sami ali pa skupaj z ustreznimi organi pregona.

Brecelj konkretna imena predal KPK Da nepravilnosti so, že več let opozarja tudi Erik Brecelj. Kot pravi kirurg, se tistim, ki pri nepravilnostih sodelujejo, nikoli ne zgodi nič, medtem ko so kaznovani tisti, ki na nepravilnosti opozarjajo.

"Konkretna imena sem predal na KPK, tudi javno sem o imenih govoril, vendar je pomemben sistem. Tudi če govorim o konkretnih imenih, se ne bo nič spremenilo," pravi Brecelj. Kot primer navaja gradbeništvo, kjer so nekaj ljudi zaprli, medtem ko sistem deluje naprej. Predlaga, da se razgali sistem in potem se bodo prikazala tudi imena. Za zdaj pa sprememb zaradi odstopa KPK ne pričakuje, je pa po njegovih besedah vse odvisno od predsednice vlade.