Združenje delodajalcev bo danes zagrizlo v dolgo pričakovane spremembe delovnopravne zakonodaje, ki jih je pripravilo pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Spremembe so nujno potrebne, če želi Slovenija postati konkurenčnejši trg dela in s tem tudi konkurenčnejše gospodarstvo. Od tega je ne nazadnje odvisna tudi prihodnja usoda naše ekonomije. Če gre soditi po prvem odzivu tako v delodajalskih vrstah kot v sindikalnih krogih, je vlada tokrat na pravi poti, čeprav absolutnega zadovoljstva razumljivo ni. Tako delodajalci kot tudi delojemalci oziroma sindikati niso povsem zadovoljni s predlaganimi spremembami. Za gospodarstvenike so sicer korak v pravo smer, vendar odločno premajhen, da bi zares ustvarili prožen trg dela, ki bi ustvaril nova, nujno potrebna delovna mesta, za sindikate, ki računajo na večjo socialno varnost delavcev, pa spremembe prinašajo le lažjo pot za odpuščanje nepotrebnih ali presežnih delavcev. Nikakor pa ne odpravljajo anomalij zdajšnjega srednjeveškega trga dela.
Pristojnega ministra za delo čaka veliko dela
Ministra za delo Ivana Svetlika torej čaka obilo dela in še več debelih ur mukotrpnih in trdih pogajanj s predstavniki delodajalcev in delojemalcev. Spremembe pa so nujno potrebne. Odpovedni roki za delavce naj bi bili v skladu s predlogom sprememb krajši: 30 dni, če ste zaposleni pri delodajalcu manj kot 5 let, takšna ureditev velja tudi zdaj, 60 dni, če ste zaposleni najmanj 15 let, zdaj kar 75 dni, in 90 dni, če ste zaposleni najmanj četrt stoletja, zdaj kar 150 dni. Skratka, ob daljši zaposlitveni dobi krajši odpovedni roki. Višina odpravnine bo enaka petini osnove za vsako leto, če delodajalec odpove pogodbo iz poslovnih razlogov ali zaradi poslovne nesposobnosti, in ne več tako kot zdaj od petine pa celo do tretjine osnove za vsako poslovno leto, če je delavec zaposlen več ko 15 let.
Sindikati ne pristajajo na nižje odpravnine
V sindikatih že napovedujejo, da na takšno znižanje odpravnin ne bodo pristali. Ali je to zgolj taktičen napad pred začetkom vsebinskih pogajanj, je težko napovedati. Zagotovo pa drži, da je od višine odpravnin zelo odvisno, koliko ljudi se bo v prihodnje znašlo na cesti. Zato v sindikalnih krogih prisegajo na ohranjanje zdajšnje ravni odpravnin, veljajo pa naj za vse zaposlene pri nas, tudi za slovenske menedžerje. Tega v menedžerskih krogih razumljivo ne pozdravljajo. Tako kot gospodarstveniki terjajo enotni odpovedni rok 30 dni in odpravo dodatka na delovno dobo.
Delodajalci zahtevajo umik sociale iz podjetij
Delodajalci torej zahtevajo dokončen umik sociale iz podjetij, kar bi te naredilo konkurenčnejše, država pa naj sama poskrbi za socialno varnost in zadostne socialne korektive za brezposelne. Stališča delodajalcev in sindikatov so razumljivo diametralno nasprotna! Kako jih bo minister za delo Ivan Svetlik tudi ob vprašanju nadomestila za brezposelne uspel zbližati, pa je drugo vprašanje. Skoraj gotovo pa bo v pogajanjih treba najti skupni imenovalec. Tega se zavedajo tako v delodajalskih vrstah kot tudi v sindikatih. Ostaja vprašanje, do kod bo popustila posamezna stran, da bo možno soglasje. Da so spremembe nujne, je namreč kristalno jasno tako menedžerjem kot tudi delavcem, še najbolj pa ministru Svetliku. Brez sprememb enostavno ne gre več.
4
