Komentar: Spisek želja

In po »churchillovsko«, čakajo nas leta varčevanja in zategovanja pasov! Upajmo, da vseh.

Prihodnja leta bo treba zelo varčevati

Pahorjevi ministri so se le poenotili, čeprav soglasja o strategiji izhoda iz krize ni bilo niti v posameznih koalicijskih partnericah niti v največji stranki SD! Prihodnja leta bo torej treba zelo varčevati. Na letni ravni »moramo« prihraniti kar 400 milijonov evrov. Kako, vlada še nima jasnega odgovora. Zato pa bo treba iskati in najti prepotrebne in nujne finančne vire, saj proračunska blagajna poka po šivih, zadolženost pa narašča. In prav izhodna strategija, ob istočasnem občutnem varčevanju v javnem sektorju ter napovedih o odpuščanjih in črtanju nepotrebnih naložb, naj bi nove finančne vire tudi našla.

Kako si Pahorjevi ministri zamišljajo znižanje presežnega primanjkljaja?

Zdaj je namreč že kristalno jasno, da dviga DDV-ja ne bo, zato pa bo vlada pri iskanju izhoda iz krize kljub zelo neugodnim razmeram za prodajo, na kar opozarjajo številni ekonomisti, poskusila odprodati deleže v nekaterih večinsko državnih podjetjih ali bankah. Tudi NKBM-ju, Petrolu, Telekomu, Luki Koper ... S tem naj bi iztržili med 700 in 800 milijoni evrov kupnin, vsaj tako je včeraj »izračunal« razvojni minister Mitja Gaspari. Če bo to dovolj ali če bo sploh uspelo, ostaja uganka.

Prav tako tudi ob razgrnitvi več kot 30-stranskega besedila izhodne strategije še vedno ni konkretnih in jasnih odgovorov, kako si Pahorjevi ministri zamišljajo znižanje presežnega primanjkljaja z zdajšnjega 5,7 na zgolj 1,6 odstotka BDP leta 2013.

Preboj z ofenzivo na vseh frontah

Še manj, kako čez dve leti doseči skoraj 4-odstotno gospodarsko rast, kot napoveduje program stabilnosti, sicer sestavni del prav izhodne strategije. Pa to niso edine vsebinske »neznanke« v uganki izhodne strategije, za katero premier napoveduje, da bo Sloveniji omogočila preboj iz krize le z ofenzivo na vseh frontah. V gospodarstvu, ki kleca zaradi krize in visokih obremenitev, pogrešajo davčne olajšave, pa teh očitno ni in jih ne bo!

Čeprav gospodarstvo stavi prav nanje, v luči večje konkurenčnosti na mednarodnem trgu, kjer se v prihodnjih letih obeta vojna nacionalnih ekonomij. Bodo pa delodajalci lahko lažje odpuščali delavce in tako nižali stroške, kar zelo skrbi sindikate. Vsem skupaj pa vzbuja skrb nujna pokojninska reforma, na kar nas že dolgo, kar predolgo opozarja tudi uradni Bruselj. Zadovoljstva ob razgrnitvi strategije izhoda iz krize zato ni!

Morda ali zlasti zato, ker strategija odpira številna vprašanja, odgovorov nanje pa je žal očitno premalo. Zato niso redki, ki menijo, da je bila spisana na hitro, brez jasnega cilja, precej površinsko …