Komentar: Ko pride čas, ...

Za prvega ministra Boruta Pahorja prihaja stresni čas vodenja zdajšnjega formalno še vedno koalicijskega četverčka. Mu bo kos? Pustimo se presenetiti! Zagotovo pa je premier Borut zadovoljen, da se je končno le znebil globoko užaljenega velikega Karla. Čeprav je slednji skupaj s svojimi "penzionerskimi" kolegi do konca upal in verjel, da bo ostal, da je skratka nezamenljiv! Na koncu je umrlo tudi zadnje upanje o potrebnih 30 zbranih podpisih poslancev za ustavno presojo zakona o računskem sodišču, katerega predsednik je premierja pozval, naj zaradi afere "kante" za smeti predlaga razrešitev okoljskega ministra.

In Karl je včeraj spet šokiral. Prvemu ministru je znova zažugal, da je "figa mož", ki se ne drži dogovora, na koncu pa zaradi trpljenja prav svojega dovčerajšnjega šefa kar sam teatralno odstopil. Malce prepozno! Ampak zaradi odstopa bi bilo glasovanje o njegovi razrešitvi nesmiselno in brezpredmetno. Še en šov torej v labodjem spevu Karla Erjavca, ki je spet dokazal, da je mojster igre in režije. Ampak zdaj je preteklost, kljub temu da se je mesece trudil ostati v ministrski ekipi, čeprav je prenekateremu ministrskemu kolegu zrasel čez glavo, zato je pač moral oditi. Vsega je enkrat konec. Pa čeprav je Karl včeraj vzneseno sporočil "Nekoč se spet vidimo." Ja, morda res? Gotovo pa drži, da se z odhodom Karla, ki ostaja prvak DeSUS-a, nad koalicijo zgrinjajo zelo zelo temni oblaki.

Vlada, v kateri se ministri tepejo za prevlado, bo imela poslej v parlamentu zgolj še tesno večino. Kar pa v času, ko opozicija grozi s številnimi interpelacijami tudi visokošolskemu in pravosodnemu ministru, nikakor ni spodbudno in ohrabrujoče za ministrskega predsednika. Še manj ob napovedih reform tudi "penzijske", ki jo napoveduje Pahorjeva vlada in jo ne nazadnje terja tudi uradni Bruselj. Karlovi poslanci iz upokojenske stranke bodo ob glasovanjih zagotovo dokazali svojo užaljenost po padcu svojega ministra. In kaj lahko se zalomi, Pahorju namreč, pri iskanju konsenza pri tako pomembnih strateških vprašanjih.

Da je iskanje naslednika okoljskega ministra zdaj potisnjeno v ozadje, pa je tudi jasno. Borut Pahor bo zdaj, vsaj začasno, tudi okoljski minister. Pa to sploh ni pomembno! Pomembneje bo, kako bodo trezne glave v DeSUS-u in ostalih treh koalicijskih partnericah po včerajšnjem dnevu K, uspele naprej uresničevati koalicijske cilje. Če sploh? Sicer se koaliciji zelo slabo piše. In koalicijski zakon iz nuje lahko kaj kmalu preraste zgolj še v mrtvo črko na papirju ...