Komentar: "Impeachment" ali še en politični proces?

Prvič v slovenski državi se je zgodilo – začetek postopka ustavne obtožbe zoper predsednika. Razlog? Sporno novembrsko odlikovanje Tomaža Ertla. Predsednik ga je odlikoval zaradi zaslug in dela pri varnosti in obrambi Slovenije v času znamenite akcije Sever oziroma v času preprečitve tako imenovanega "izvoznega" mitinga resnice daljnega leta 1989, še v "ranjki" skupni državi. Žal Ertlovo ime mnogi "enačijo" zgolj z vodenjem službe državne varnosti, nočejo pa sprejeti njegovega prispevka v omenjeni akciji. Vse lepo in prav! To je njihova pravica, mar ne? Zato nič ne pomaga predsednikovo ponavljanje, da je Ertl dobil odlikovanje za res konkretno akcijo Sever tako kot še nekateri drugi. Ertlovo odlikovanje je pač razdelilo javnost že tako politično razdeljene Slovenije. Da ima slovenski predsednik države po ustavi pristojnost podeljevanja visokih državnih odlikovanj za zasluge posameznikov in organizacij, je stara resnica in njegova pravica. Tako kot ni, pa tudi ne sme biti, nobenega ustavnega dvoma, da je ustavna obtožba povsem legitimna pravica opozicije, ki jo omogoča slovenska ustava. Povsem drugo vprašanje pa je, ali predlagatelj z ustavno obtožbo zares misli resno ali morda vse skupaj ni zgolj politični konstrukt? Predsednika je namreč v skladu s slovensko ustavo mogoče obtožiti le takrat, če je pri opravljanju svoje predsedniške funkcije kršil ustavo ali – huje – kršil zakon. Pa je Türk res kršil ustavo in zakone? Povedano drugače: ali je zares zadosten povod za ustavno obtožbo zoper Danila Türka zgolj različnost pogledov, ki jih imamo Slovenci do odlikovanja Tomaža Ertla? Ali pa mora biti predsedniku z ustavno obtožbo dokazana kršitev ustave oziroma hujša kršitev zakonov, da potem odide, tako kot je leta 1974 zaradi afere Watergate moral oditi ameriški predsednik Richard Nixon. Za slovenskega predsednika je obtožba neutemeljena. Še dlje gredo nekateri ustavni strokovnjaki, ko pravijo, da gre za politični konstrukt, ki ne zdrži resne pravne presoje. Za povrh pa mora predlog ustavne obtožbe dobiti še absolutno večino poslancev v državnem zboru oziroma 46 glasov. Teh pa predlagatelja obtožbe SDS in SLS nimata in jih po odzivih v strankarskih vrstah nikakor ne moreta dobiti. Zato skorajda ni možnosti, da bi predlog ustavne obtožbe sploh končal na mizi ustavnih sodnikov. Pa bi sploh moral? Ali ni vse skupaj le še eden v vrsti političnih cirkusov, ki ga je "zanetil" prvak opozicije, z njim pa se bodo ukvarjali cela Slovenija in tudi mi, novinarji …