Komentar: Grehi ministrov ali ...

Nezadovoljni Karl išče še zadnje rešilne bilke za svojo nadaljnjo, tudi politično usodo v poslanski skupini stranke Desus. Vsi v vladi so se mu že odrekli, pa javnost tudi. Mu bo uspelo? Morda, a malo verjetno. Ob tem pa užaljen ne izključuje niti ustavne obtožbe proti premierju, če ta ne bo še pred razrešitvijo zahteval ustavne presoje zakona o računskem sodišču, ki je Pahorju omogočil, da zahteva Erjavčevo razrešitev. Finančnemu ministru Franciju Križaniču bi opozicija rada spodmaknila ministrski stolček zaradi domnevnega političnega vpletanja v avtonomijo univerze. Minister to odločno zanika. S primerom naj bi se ukvarjala celo Kosova protikorupcijska komisija. Franci Križanič, v izjavah večkrat netakten in nespreten, je že od prvega dne ministrovanja trn v peti nekaterim ministrskim kolegom. Minister za pravosodje Aleš Zalar pa je že tretji v ministrski čakalni vrsti, ki je za nekatere sporen, zlasti zaradi domnevnega vmešavanja v delo tožilcev. V opoziciji bi ga zato radi "sneli" in tega ne skrivajo. Interpelacija je stvar opozicije, odgovarja minister za pravosodje. Tudi prometni minister Patrick Vlačič že dolgo ni najbolj pogodu nekaterim na državnih železnicah, pa tudi tistim v lastni stranki ne.

Zadnji kamenček v ministrskem mozaiku pa je minister za zdravje Borut Miklavčič. S predlogom zakona o zdravstveni dejavnosti so izrazito nezadovoljni v civilnodružbenih organizacijah, saj naj bi bil pisan na kožo zdravnikom oziroma zdravniški zbornici. Za nameček naj bi bil Miklavčič odgovoren tudi za afero z vodomati in kakovostjo vode v njih, zato nekateri že terjajo njegovo glavo. Minister za zdravje pa zgolj realistično ugotavlja, da je ta hip pač moderno in se za to krepijo pozivi k razrešitvam ministrov oziroma k njihovi interpelaciji.

Politika je pač boj za oblast! In opozicija oziroma njen najpomembnejši del – Janševa SDS – zato razumljivo stopnjuje pritisk na vlado in na vse pretege razpihuje ogenj domnevno zelo slabega dela Pahorjeve vlade. Roko na srce, to je konec koncev tudi njena legalna in legitimna pravica, če je z delom vlade nezadovoljna. In delo Pahorjeve ekipe nikakor ni najboljše! Preveč se ukvarja sama s sabo. Po mnenju opozicije je šibek člen, ki se ni pravočasno in pravilno odzval na izzive gospodarske krize, zato ob bok vladni strategiji za izhod iz krize SDS ponuja svoj paket "protikriznih ukrepov". Ampak, za božjo voljo, če ste tako nezadovoljni z vladno ekipo, zakaj torej ne predlagate interpelacije? Ali interpelirate posameznega ministra? Počasi se bliža prva obletnica lanske neuspešne interpelacije zoper policijsko ministrico. Zakaj torej ne poskusiti znova? Ministrskih kandidatov za odstrel ni malo … Ali pa je vse skupaj bolj kot ne v slogu "psi lajajo, karavana pa gre dalje" … Do kdaj še?