Koalicija za izredno sejo o črpanju evropskih sredstev

Na seji naj bi obravnavali poročilo računskega sodišča o črpanju evropskih sredstev v letu 2007. Kot je povedal poslanec Vili Trofenik (Zares), je namen preprečiti nevarnost vračanja sredstev zaradi neustrezne organiziranosti ali programov.

Pri Žagarju naleteli na gluha ušesa "Doslej se nam to še ni zgodilo, vendar pa lahko glede na negativne izkušnje drugih držav članic pride tudi do tega," je dejal Trofenik in pojasnil, da so na to opozarjali že nekdanjega ministra za lokalno samoupravo Ivana Žagarja, a so naleteli na gluha ušesa.

Trofenik: DZ bi lahko poročilo obravnaval že decembra Računsko sodišče je poročilo objavilo novembra, po Trofenikovih besedah je bilo zadosti časa in tudi obremenitev DZ ni bila takšna, da ga ne bi mogli obravnavati decembra.

Pečan: Naj se ve, kdo pije in kdo plača Na seji, ki bi bila po Trofenikovi oceni lahko sklicana januarja prihodnje leto, naj bi obravnavali sklepe, ki so jih pripravile omenjene poslanske skupine, na novinarski konferenci pa jih je predstavila poslanka SD Breda Pečan. Kot je dejala, naj bi sklepi izboljšali črpanje, omogočili večjo preglednost evidenc, "da bi se vedelo, kdo pije in kdo plača" ter omogočili ustrezno usposabljanje pristojnih državnih organov.

"Sramota je, da nismo sposobni počrpati načrtovanih sredstev" "V EU smo šli sicer zaradi tega, da bi živeli v skupnosti narodov, ki nekaj dajo na človekove pravice in demokracijo, pa tudi zato, da bi od tega imeli materialne koristi, tako da je dejansko sramota, da nismo sposobni počrpati načrtovanih sredstev," je dejala Pečanova.

"Vladna služba naj poroča o vzrokih za razkorak" Poslanske skupine SD, Zares, LDS in Desus zato v sklepih predlagajo, naj komisija pozove pristojno vladno službo, da pripravi poročilo za DZ in poroča o vzrokih za razkorak med podatki Evropske komisije o prejetih sredstvih in tistimi v poročilu računskega sodišča. Z drugim sklepom naj bi vlado pozvali, da se v luči razgovorov o spremembah prioritet v okviru finančne perspektive 2007-2013 poskusi preusmeriti nekatera sredstva za drugačne namene, kot je bilo prvotno poredvideno. Vlado poslanci v predlogih sklepov tudi pozivajo, naj analizira delovanje institucionalnega sistema za črpanje evropskih sredstvih in na podlagi rezultatov pripravi predloge za morebitno izboljšanje.

Poziv za vzpostavitev mehanizma za spremljanje prejetih sredstev Pristojno ministrstvo, torej ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, poslanci v predlogih sklepov pozivajo, naj predloži seznam vseh prejemnikov sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada, s poudarkom na evropskem skladu za regionalni razvoj in evropskem socialnem skladu. Vlado pa pozivajo, naj preuči možnosti za vzpostavitev mehanizma za spremljanje vseh prejetih evropskih sredstev; ta sistem je po besedah Pečanove zelo pomemben, saj med drugim kaže, ali imajo uporabniki sredstev pravilno pripravljene podlage za črpanje.

"Neverjetno, da bi ostali na tako nizki ravni" Kot je še poudarila Pečanova, je zlasti v času krize neverjetno, da bi ostali na tako nizki ravni črpanja evropskih sredstev iz evropskega socialnega sklada. "Ravno ta sklad je lahko ena od močnejših pomoči pri zagotavljanju zaposlovanja oz. ohranjanju zaposlenosti," je dejala poslanka.

"Pristojno ministrstvo naj sledi priporočilom sodišča" V sklepih poslanci tudi predlagajo pristojnemu ministrstvu, da pri prihodnjem načrtovanju vseh aktivnosti za črpanje evropskih sredstev ter zaradi boljšega pregleda nad prejetimi sredstvi sledi priporočilom računskega sodišča.

Trofenik: Realizacija je komaj 60 % od načrtovane Iz poročila računskega sodišča je po Trofenikovih besedah "moč enoznačno razbrati, da gre za izredno slabo realizacijo, komaj 60 odstotkov od načrtovane, oz. namesto 582 milijonov evrov je bilo v letu 2007 počrpanih 347 milijonov evrov". Računsko sodišče ugotavlja tudi izredno slabe evidence, pa tudi napoved črpanja je izredno slaba, še zlasti iz kohezijskega in strukturnih skladov. "V drugih državah članicah je napaka pri napovedi črpanja dveodstotna, v Sloveniji pa 101-odstotna. To je neprimerljivo in nedopustno," poudarja Trofenik.

"Bojimo se, da bo v letu 2008 položaj enako slab" Poleg tega ni ustreznih podatkovnih baz, pa tudi prikazani podatki niso transparentni. Med drugim iz njih ni moč razprati, koliko sredstev je bilo počrpanih v okviru stare in koliko v okviru nove finančne perspektive. Računsko sodišče je ugotovilo, da je bilo lani počrpanih le 8,8 odstotka sredstev iz finančne perspektive 2007-2013. Ugotovljeno je bilo tudi izredno slabo stanje evidenc, zato poslanske skupine zahtevajo pregled prejemnikov sredstev.

"Bojimo se, da bo tudi v letu 2008 - za to že obstajajo indici - položaj enako slab, če ne slabši," je še dejal Trofenik.