Knjižnica bo dnevna soba z razgledom

Viljema Lebana sem spoznala pred petimi leti, ko je nastopil mandat direktorja Osrednje knjižnice Kranj in smo zagrizeni študenti in uporabniki čitalnice v študijskem oddelku protestirali proti nekaterim novostim. Tega, za kaj smo se "borili", si ne morem več priklicati v spomin, dobro pa sem si zapomnila optimistične besede, da bo vse drugače, ko bomo v novi knjižnici, ki bo presežek v vseh pogledih: "To bo kranjska dnevna soba z razgledom." Ko smo zaprli vrata njegove pisarne, sem si glasno mislila, da gre še za enega sanjača več, saj se je o tem (neuspešno) govorilo že dobrih trideset let. Njegov cilj danes postaja realnost – nekdanja veleblagovnica Globus vidno dobiva novo podobo: gre za kompromis med Ravnikarjevo zapuščino modernizma (stavba je spominsko zaščitena – na njej je Edvard Ravnikar kot prvi arhitekt uporabil plošče iz kortena) in novodobnimi trendi, to je stekleno fasado, ki jo po zamisli Lebana domiselno dopolnjuje Prešernova Glosa.

Knjižnica – prostor druženja in izobraževanja Leban je za SiOL razkril načrte in čas, ko bo nova knjižnica, ki se bo iz Osrednje preimenovala v Mestno, ugledala luč sveta in pod svojo streho gostila ne le sedanje uporabnike, ampak vse občane, ki si bodo želeli svoj čas preživeti ob prebiranju knjig in časopisov, ogledih filmov, poslušanju glasbe, brskanju po svetovnem spletu oziroma ker je Leban prepričan, da je obstoječi knjižnični sistem v Sloveniji zastarel, predvsem izobraževanju in druženju Kranjčanov. "Večja bo uporaba, bolj bomo potrdili pravilnost novega koncepta," dodaja Leban.

Nič več sistema UDK Knjižnica bo po prva v Sloveniji, ki bo v celoti vzpostavila samopostrežni sistem izposoje in vračila gradiva, s 24-urnim servisom pa bodo poskušali zmanjšati število in čas zamud. Na vprašanje, ali je to smiselno, glede na to, da gre za dodaten dohodek knjižnice, pa Leban odgovarja: "Je smiselno, saj je za nas bolje, da so knjige pravočasno vrnjene. Gre za preprosto računico – ali knjige predolgo ležijo doma in moramo zato dostop povečati z večjo nabavo, ali pa imamo ta dostop zagotovljen s pravočasnim vračanjem."

Še večja novost oziroma kar mala revolucija pa je odločitev, da se bodo kot prvi v Sloveniji odpovedali klasičnemu razvrščanju gradivu po sistemu UDK (decimalni klasifikaciji), ki ga uporabniki zelo redko uporabljajo, in uvedli enostavni sistem pojmovnega označevanja (namesto oznake 159.9 bo na policah oznaka psihologija). Svojo odločitev, ki je med strokovno javnostjo naletela na kar nekaj kritik, utemeljuje z ugotovitvijo, da je bila knjižnica do sedaj urejena bolj po meri knjižničarja kot pa uporabnika.

Pritličje – območje novic Pritličje bo namenjeno pridobivanju informacij za vse občane: gledanju televizije, prostemu dostopu do spleta ter čitalnici s časopisi in revijami. V njem bo tudi otroški del z računalniško učilnico, pravljično sobo, igralnico in kotičkom za starše. Nasproti njega bo nameščen oddelek z avdio in video gradivom z napravami za predvajanje, filmska in glasbena soba ter manjša kongresna dvorana s konferenčnim sistemom in kabinami za prevajalce. Posebnost bo tudi z vrečami za sedenje ali ležanje opremljena soba za mlade, v kateri se bodo lahko družili in uporabljali tablične računalnike. "Namenjena bo brskanju po spletu, pogovorom, zmenkom, lenarjenju, skratka kot mladinski del dnevne sobe," v smehu doda Leban.

V prvem nadstropju bodo poleg informacijskih pultov nameščene neklasične knjižne police v obliki drevesnih struktur, ki bodo urejene po barvah, posebna soba, namenjena domoznanski zbirki, tako imenovana Prešerniana s Prešernovimi deli in bibliofilska zbirka. Poleg nje bodo sobe za študij in čitalniške mize.

Tišine v knjižnici ni že več desetletij Leban po odprtju nove knjižnice pričakuje večji obisk, kar se je po njegovih besedah zgodilo po odprtju večine novih knjižnic. Ob pomisleku, ali bo knjižnica potemtakem sploh še prostor miru in tišine pa Leban odgovarja, da tega tako ali tako ni že več desetletij. Kljub temu bodo za to poskrbeli s sobami za individualni študij, predvsem pa z razporeditvijo prostorov, kjer bo hrupnost s povzpenjanjem po stopnicah padala: "Najmanj hrupne bodo individualne študijske celice v prvem nadstropju, ki jih bodo uporabniki lahko rezervirali in v njih imeli popolno tišino."

Knjižničarji nič več za pulti Glede na to, da bo ponudba knjižnice precej širša, se pojavi vprašanje o kadrih. Direktor pojasni, da se kader razen novih informatikov ne bo širil, za to pa bo potrebna prava mala prekvalifikacija, saj se bodo knjižničarji izza pulta pomaknili med uporabnike, jim svetovali in jih usmerjali, za dodatne dejavnosti pa nameravajo pridobiti zunanje sodelavce: "Konec koncev za to, da knjige potegnete čez črtno kodo, ne potrebujete univerzitetne izobrazbe. Zdaj bodo zares pravi knjižničarji."

Brez težav ne gre Leta 2006 je mestni svet sprejel sklep o preselitvi vseh oddelkov v Globus. Leban pove, da je bila ideja o novi knjižnici, ki so jo začeli uresničevati že pred njegovim prihodom, zelo ambiciozna že od samega začetka, sam pa je v zgodbo prinesel nekaj novosti in sprememb – pri vsem tem ga je vodila misel, da knjižnica ne sme ostati le skladišče gradiva, ampak postati prostor druženja, izobraževanja in vseživljenjskega učenja. Kljub temu pa ni šlo brez težav – investicija se je z dobrih šest milijonov podražila na predvidenih osem do devet milijonov evrov, prišlo je do pritožb pri javnih naročilih za notranjo opremo, otvoritev pa se je z maja spet zamaknila, tokrat na drugo polovico letošnjega leta. Upamo, da tokrat uspešno.