Čeprav je bil ob primopredaji poslov Komisije za preprečevanje korupcije precej dobre volje, sedanji predsednik Goran Klemenčič v Mladini med drugim ugotavlja, da se komisija duši v zaostankih.
"Čeprav sem imel v preteklosti nekoliko drugačno vizijo delovanja takšnega organa in čeprav se – Drago Kos ve – nisem vedno strinjal z njegovimi metodami in načinom dela, sem bil vesel, da bom nadaljeval delo, ki ga je komisija začrtala v njegovem mandatu," za Mladino med drugim pove Klemenčič in dodaja: "Žal to veselje plahni premosorazmerno z mojim stažem predsednika in s tem prvega odgovornega za zakonitost in transparentnost delovanja komisije." In čeprav, kot v intervjuju zagotavlja Klemenčič, bivšega predsednika ne sumi korupcije, je zahteval, da zunanji revizorji revidirajo delo komisije za dve leti nazaj. Napoveduje pa tudi, da bodo revizorji pregledovali tudi bodoče delo sedanje komisije.
Kos se revizije veseli
"Prav veseli me, da se je novi predsednik komisije odločil za revizijo našega dela. Če mu bo to olajšalo začetek pravega dela, se pravi boja proti korupciji, pa sem je še posebej vesel," se je na napoved revizije odzval Drago Kos. Pravi tudi, da ga je na to, da ne prihaja na mehko postlano posteljo, sam večkrat opozoril, "je pa res, da se je komisija pod njegovim vodstvom srečala še z dodatnimi težavami, ki jih v mojem mandatu pač ni bilo nikoli." Zavrača tudi domneve o sumu korupcije oziroma očitke, da naj bi zadeve pospravil v omaro: "Vsaj v času mojega predsedovanja komisiji je bila "tehnologija" dela takšna, da se je ob prihodu vsaka prijava registrirala računalniško, in to v glavni pisarni, kjer so ob datumu prispetja vpisali tudi ime uslužbenca, ki je bil zadolžen za njo. V te podatke nihče ni mogel posegati, niti ne brisati, ne da bi za to vedelo kar nekaj oseb. Tako niti teoretično niti praktično ni bilo mogoče, da bi se kaj dalo v predal ali da bi se ne vedelo, katere so nerešene zadeve in kdo jih ima v delu."
V prvem letu 55 prijav, letos do zdaj 1073
Komisija naj bi imela okoli 1500 nerešenih zadev. "Nerešeni primeri so dejstvo in realnost komisije," odgovarjajo na naša vprašanja na komisiji. "Da je do njih prišlo, je kriva kadrovska podhranjenost komisije, ki je imela do leta 2009 le okoli 6-7 zaposlenih, odvisno od leta, tu in tam kakšnega volonterskega pripravnika in nekaj občasnih začasnih pogodbenih sodelavcev. Komisija se je kadrovsko okrepila šele na jesen oziroma zimo 2009, tako se danes s prijavami ukvarja 20 oseb. Število prijav pa je naraščalo s 55 v prvem letu na 1027 lani, letos pa smo že zdaj na številki 1073 prejetih prijav. Do konca leta lahko tako pričakujemo okoli 1300 prejetih prijav," je zapisala tiskovna predstavnica komisije Barbara Fuerst.
Preskope informacije
Povečini gre za zadeve, kjer so informacije v prijavi preskope, ali pa zaradi anonimnosti prijavitelja tega ni mogoče zaprositi za dopolnitev podatkov, zadeve, iz katerih očitno izhaja, da ne gre za sum korupcije, na komisiji naštevajo razloge za zaostanke. Nekaj nerešenih primerov prijav je takih, da je postopek zastal, ker od določenih akterjev ni bilo mogoče dobiti potrebnih informacij, saj po starem zakonu o preprečevanju korupcije osebe zasebnega prava niso bile dolžne sodelovati s komisijo, nekaj pa je tudi takih, ki so ostale nerešene zaradi velikega obsega prijav.
Kaos
Na razloge o zaostankih je sicer Kos opozoril že na primopredaji. Klemenčič v intervjuju še ugotavlja, da je "komisija notranje močno razdeljena, organizacijsko ni v celoti pripravljena na prevzemanje novih nalog, se duši v zaostankih, ima kup mednarodnih projektov glede katerih ni bilo pretoka informacij in v kateri vlada precejšen kaos, kar zadeva upravljanje in dokumentiranje informacij, povezanih s prijavami". Pa tudi, da "Kos niti ni mogel delovati drugače v času prejšnje vlade, ko se komisija lahko borila zgolj za obstanek in zaradi finančne in kadrovske izčrpanosti ni mogla delovati kot normalen državni organ".