Tomaž Modic

Sreda,
17. 2. 2016,
21.17

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

1

Natisni članek

Natisni članek

Miro Senica Katarina Kresal

Sreda, 17. 2. 2016, 21.17

7 let, 2 meseca

Katarina Kresal je postala največja lastnica odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki

Tomaž Modic

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

1

Večinska lastnica odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki, ene največjih v Sloveniji, je od prejšnjega tedna Katarina Kresal, nekdanja notranja ministrica in predsednica LDS.

Njen življenjski partner Miro Senica se je odločil, da ji prepusti večino svojega deleža v odvetniški pisarni. Kaj je razlog za to, ni znano. V odvetniški pisarni zanikajo, da je prepis lastništva posledica kazenskih postopkov, ki potekajo proti Senici.

Vplivni ljubljanski odvetnik bi se namreč zaradi domnevno spornih poslov v Delamarisu lahko že v kratkem znašel v vlogi obtoženca. Zaradi utemeljenega suma napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja, s čimer naj bi od Vegrada Hilde Tovšak neupravičeno prejel 1,3 milijona evrov, so na specializiranem državnem tožilstvu proti Senici lani poleti vložili obtožnico. V isti zadevi pa je Senico doletela še ena zahteva za sodno preiskavo.

Senici naj bi očitali pranje denarja Na specializiranem državnem tožilstvu so potrdili, da so jo pred 14 dnevi vložili na koprsko sodišče. Pri tem naj bi Senici in še dvema osumljencema očitali pranje denarja in to, da so si neupravičeno razdelili dva milijona evrov, so poročali v oddaji 24ur.

Senica je pred dnevi svoj lastniški delež prenesel na odvetniško pisarno, ta pa nato na Katarino Kresal, življenjsko partnerico Mira Senice.

Do sprememb v lastništvu je prišlo v dveh korakih. Najprej je Senica, ki je imel od ustanovitve naprej v rokah 51-odstotni delež pisarne, pisarni prodal oziroma prepustil 46,5-odstotni delež. Sam je obdržal le 4,5 odstotka lastništva, kar je toliko, kot ima v lasti vsak od preostalih štirih odvetnikov partnerjev.

Le nekaj dni po tem poslu je v lastništvo vstopila Kresalova, ki je od odvetniške pisarne prevzela taisti 46,5-odstotni delež. Do prenosa torej ni prišlo neposredno med Senico in Kresalovo, temveč je kot vmesni člen nastopala odvetniška pisarna. Ker ima pisarna še precejšen lastni delež, pa je Kresalova dejansko njena večinska lastnica.

Kresalova leta 2008 prijavila 350 tisoč evrov premoženja Koliko je Kresalova odštela za delež, na kakšen način je poravnala kupnino in ali je bilo to morda storjeno prek kompenzacij, ni znano. Vsekakor pa višina kupnine glede na premoženje in prihodke, ki jih odvetniška pisarna ustvarja, ne bi smela biti majhna. Kresalova je sicer ob prevzemu funkcije notranje ministrice leta 2008 Komisiji za preprečevanje korupcije prijavila za 350 tisoč evrov premoženja.

Leta 2012 je ustanovila zavod Evropski center za reševanje sporov. Kolikšne prihodke ta ustvarja, ni mogoče ugotoviti. Po podatkih Supervizorja pa je zavod od začetka leta 2014 do danes z delom za javne ustanove ustvaril 275 tisoč evrov prihodkov, od tega največ z Mestno občino Koper, in sicer 215 tisoč evrov.

"Gre za poslovno in osebno odločitev" Prenos premoženja na Kresalovo sovpada z napredovanjem (pred)kazenskih postopkov proti Senici. Ob tem ni nepomembno dejstvo, da je sodišče na predlog tožilstva že pred časom Senici zamrznilo za okoli pet milijonov evrov premoženja. Poleg tega je na nepremičninah družine Senica vpisanih vrsta hipotek, in sicer za posojilo Sberbanke v višini 2,5 milijona evrov, ki zapade leta 2025, ter več posojil banke Hypo.

Največje znaša 1,4 milijona evrov in zapade leta 2027. Dve manjši posojili v višini po nekaj sto tisoč evrov naj bi zapadli v kratkem. Tudi obrestne mere pri dolgoročnih posojilih so razmeroma visoke.

Kljub temu Senica zagotavlja, da prenos premoženja na Kresalovo ni povezan s postopki, ki se zoper njega vodijo pred organi pregona in sodišči. "Miro Senica v odvetniški družbi ohranja enak delež, kakršnega imamo v njej ostali partnerji. Gre za poslovno in osebno odločitev, ki nima nikakršne povezave s postopkom, o katerem sprašujete," nam je v imenu Senice pojasnil Damijan Gregorc, direktor in partner odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki.

Kaj očitajo Miru Senici Kot je znano, so v središču preiskave okoliščine prodaje izolske predelovalnice rib Delamaris, zanimive zaradi zemljišč, na katerih bi zrasel projekt Urbana prenova Izola, ter vloga Senice in drugih osumljenih v vprašljivih poslih. Z njimi naj bi namreč neupravičeno zaslužili milijonske provizije.

Prvi sklop očitkov se nanaša na domnevno sporni posel iz leta 2007, ko je Vegrad kupil Delamaris in zanj plačal 22 milijonov evrov. Pri tem je velenjski gradbinec plačal še 1,35 milijona evrov provizije. Sredstva je uradno kot svetovalec in posrednik pri nakupu delnic prejelo podjetje Bužekijan pod vodstvom Blanke Muster, davčne svetovalke. Ta je bila tudi odgovorna oseba več podjetij, ki so bila ali so še v lasti Senice.

V resnici naj bi denar končal pri odvetniku in bil porabljen kot kupnina za vilo v Portorožu, ki je zdaj v lasti njegove hčere Maruše Senica. Ta nepremičnina je na seznamu premoženja, ki so ga v okviru preiskave zamrznili organi pregona. Zaradi tega je bila julija lani proti Tovšakovi, Senici, Mustrovi in Olgi Zaviršek, tesni poslovni sodelavki Senice in Mustrove, vložena obtožnica na okrožno sodišče v Celju.

V njej jim očitajo kazniva dejanja zlorabe položaja in pranja denarja. "Obtožnica je v fazi ugovornega postopka," so včeraj pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu. Za pojasnila smo se obrnili tudi na celjsko sodišče, od koder nam v dveh dneh niso odgovorili.

Drugi sklop očitkov se nanaša na preprodajo Delamarisove ribiške dejavnosti. Vegrad jo je leta 2008 za 2,4 milijona evrov prodal podjetju OTC Invest, ki ga je odkupil poslovnež Aleksander Pernat, polbrat Mira Senice. Med njegovimi lastniki pa je bila pozneje tudi Jasna Mihelj Coustaury, soproga nekdanjega direktorja Vege.

OTC Invest je nato delnice Delamarisa prodal družbi Pivka Perutninarstvo in za to iztržil 4,5 milijona evrov, torej več kot dvakratnik prvotne Vegradove cene. Razliko v višini dva milijona evrov naj bi med drugim prejel Senica. V zvezi s tem je tožilstvo pred dnevi, 5. februarja, na okrožno sodišče v Kopru vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper šest fizičnih oseb, in sicer zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe položaja in pranja denarja.