Kanglerjev zadnji županski mesec

Prebivalcem mesta ob Dravi je dokončno zavrelo po tem, ko je župan pred dvema mesecema na vsa pomembnejša mestna križišča velel namestiti radarje, skupaj prek štirideset lovilnikov prehitrih voznikov. Projekt je povzročil veliko negodovanja tudi zato, ker je postavljalec radarjev, podjetje Iskra sistemi, posel dobil v okviru javno-zasebnega partnerstva, ki predvideva nenavadno "simbiozo" države z zasebnikom. Ta namreč po pogodbi prejme kar 92 odstotkov obračunanih glob. Milosti si Franc Kangler ni prislužil niti s tem, da je vsem, ki so jih radarji ujeli v "uvajalnem" obdobju delovanja, obljubil spregled prekrškov. Prav radarji so bili povod, da so šli Mariborčani prvič na ulice. Zgodi se ulica. Prvič, drugič, tretjič. Medtem ko so mestni radarji postajali tarče vandalov in se spreminjali v obcestne svetilke, so se prebivalci pripravljali na proteste. Prvič so šli na ulico, pred sedež občine, v začetku novembra, zbralo se jih nekaj deset, zatem je sledil še en shod, na katerem je proti županu vzklikalo nekaj sto ljudi. 21. novembra se je zgodil protest "proti Kanglerjevemu vnebovzetju v državni svet", na katerega se je zgrnilo okoli tisoč Mariborčanov. Dan dogodka je bil namreč dan, ko je bilo v mariborski mestni hiši napovedano glasovanje o Kanglerjevi kandidaturi za državni svet, motiv katere naj bi bila imuniteta pred organi pregona, ki županu očitajo marsikatero nepravilnost. Potem ko je prejel dovolj elektorskih glasov in bil izvoljen, vznejevoljena množica protestnikov Kanglerja ni spustila iz stavbe. Župan je mestno hišo zapustil v večernih urah, ob njem je bilo policijsko spremstvo. Sredi novembra je protikorupcijska komisija sporočila svoje ugotovitve v zvezi s podjetjem Farmadent, ki je v lasti mariborske občine. Mariborski župan naj bi večkrat ravnal koruptivno, vplival naj bi na več poslov, ki jih je sklenilo podjetje, na ta način pa naj bi se premoženjsko okoristila Sašo Peče in Dušanka Jurenec. Potem ko je svoje povedal Goran Klemenčič, se je v zvezi s Kanglerjem oglasil še Radovan Žerjav, ki je strankarskega kolego pozval k odstopu. Kangler je poziv označil kot preuranjen in se v povezavi z domnevno spornimi ravnanji v podjetju Farmadent oklical za črnega kozla. SLS je nekaj dni za tem ukrepala sama in Kanglerja izključila iz svojih vrst. Druga mariborska vstaja se je zgodila pet dni za prvo, uperjeno "proti županovemu vnebovzetju". Proti županu je na Trgu svobode vzklikalo okoli šest tisoč ljudi, gorele so lutke in plakati s Kanglerjevo podobo, transparenti pa so županu sporočali, da imajo ljudje dovolj kraje in razprodaje mesta. Nekaj tisoč protestnikov se je pozneje premaknilo pred mestno hišo, proti večeru pa je na ulicah izbruhnilo nasilje. Vsaj trideset pridržanih, pa po deset ranjenih protestnikov in policistov – to je statistika večera, v katerem so se zadeve umirile šele okoli desete ure zvečer, ko je nad mestom že nekaj časa lebdel policijski helikopter. Kangler je po shodu sporočil, da ne namerava odstopiti in da odhaja na dopust, kjer bo razmislil, kako naprej. Tretjega decembra, dan po predsedniških volitvah in v protestnem ozračju, ki je vladalo v državi, se je na mariborskih ulicah proti Kanglerju pod slogan "Nesimo ga vun" zbralo približno osem tisoč ljudi. Poleg dveh radarjev, simbola Kanglerjeve mestne vladavine, jo je skupilo nekaj protestnikov in policistov, v katere so leteli tudi bakle, granitne kocke, kamenje. Policija je pridržala okoli 40 izgrednikov. Kangler je še naprej vztrajal. "Ne bom odstopil." V sredo vendarle odstop Kangler je dan po protestih govoril s predsednikom vlade. Janez Janša je pozneje povedal, da verjame, da bo Kangler sprejel razumno odločitev. V sredo je Kangler sporočil, da se je odločil zapustiti županski položaj. Obenem je povedal, da se zanj ne bo več potegoval. "Preveč rad imam Maribor in meščane in ker ne želim, da ti trpijo zaradi nasilja, sem se odločil za odstop," je dejal. Četrta mariborska vstaja naj bi bila 14. decembra, kaj zanjo pomeni Kanglerjev odstop, pa za zdaj ni jasno.