Aleksander Kolednik

Nedelja,
11. 8. 2013,
15.59

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

menedžer zemljiški dolg

Nedelja, 11. 8. 2013, 15.59

8 let, 8 mesecev

Kako zlorabljajo zemljiški dolg

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Pravnik Miha Juhart meni, da se zlorabe zemljiškega dolga dogajajo zaradi njegovega ustanavljanja na zalogo, Jurij Toplak pa vidi težavo v tem, da ime upnika pri zemljiškem dolgu ni zabeleženo.

Na ministrstvu za pravosodje naj bi se do septembra odločili, kako preprečiti zlorabe zemljiškega dolga, zato smo pravna strokovnjaka povprašali, kaj sploh je zemljiški dolg, kako so ga številni slovenski menedžerji, med njimi tudi Hilda Tovšak in Ivan Zidar, zlorabljali in kako bi lahko s spremembo tega instituta podjetnikom sumljivega slovesa preprečili zavarovanje premoženja pred zasegom.

Pri zemljiškem dolgu se upniku izda zemljiško pismo Jurij Toplak z univerze Alma Mater Europaea nam je pojasnil, da pri lastniškem dolgu dolžnik, ki je lastnik nepremičnine, omogoči upniku, da se ta, če dolg ne bo povrnjen, poplača iz dolžnikove nepremičnine. Zemljiški dolg je tako podoben institut kot hipoteka in podobno kot hipoteka se tudi zemljiški dolg vpiše v zemljiško knjigo.

Razlika med obema je po njegovih besedah v tem, da se pri hipoteki zapiše ime upnika, ki je javno znano, pri zemljiškem dolgu pa se ime upnika ne zapiše. Se pa upniku izda dokument, imenovan zemljiško pismo, s katerim uveljavlja zahtevo po poplačilu dolga iz nepremičnine.

Na nepremičnine vpisujejo fiktivne dolgove "Ker se ime upnika ne objavi, se v Sloveniji zemljiški dolg zlorablja tako, da se vpiše na nepremičnino fiktivni dolg. Ker se zemljiško pismo skrije, z njim nikoli nihče ne bo zahteval povračila dolga. Če ima lastnik nepremičnine dolgove do več upnikov, se upošteva vrstni red: če je bil zemljiški dolg vpisan prvi, vsi preostali upniki ne bodo nikoli prišli na vrsto in nikoli ne bodo poplačani," nam je pojasnil.

Kot pravi, je treba takšne zlorabe preprečiti, kar bi lahko storili s sankcioniranjem zlorab v kazenskem postopku, z ukinitvijo zemljiškega dolga ali pa z zaostritvijo pogojev za njegovo ustanovitev, na primer z zapisom imena upnika.

Zemljiški dolg ima tudi prednosti Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete je opozoril, da se lahko zemljiški dolg za zavarovanje terjatev uporabi večkrat in da ni, tako kot hipoteka, vezan na zavarovanje vnaprej določene terjatve, ravno to ustanavljanje zemljiškega dolga na zalogo pa številni zlorabljajo za zavarovanje svojega premoženja.

"Mislim, da zemljiškega dolga ni treba ukiniti. To je instrument, ki pride prav predvsem pri kreditiranju in ima določene prednosti pred hipoteko. Mislim, da gre za koristno obliko zavarovanja. Z nekaj ustavnimi spremembami in dopolnitvami zakonodaje na področju izvršbe bi bilo mogoče zelo preprosto možnosti zlorab omejiti in preprečiti," je sklenil.