Kako odpraviti plačilno nedisciplino?

Odgovore so nam poslale le spodaj navedene stranke, čeprav smo jih poslali tudi SNS, SMS–Zeleni, Pozitivni Sloveniji kot tudi Državljanski listi Gregorja Viranta. V rubriki Vprašali ste, ki jo na našem portalu pripravljamo v okviru spremljanja volilne kampanje, naše bralke in bralce namreč pozivamo, naj nam pošljejo vprašanja, na katera bi radi dobili odgovore nekaterih strank, ki kandidirajo na volitvah. Uredništvo si pri tem pridržuje pravico izbire vprašanj. SD: Podprli smo že veliko predlogov za urejanje plačilne nediscipline, kot sta določitev obveznega pobota in skrajnega roka za plačilo obveznosti. Prav tako smo podprli večjo zaščito delavcev-upnikov v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Zakon o izvršbi in zavarovanju je prinesel ukrepe, s katerimi se zagotavlja varstvo upnikov in hitrejše poplačilo njihovih terjatev, izboljšan je bil položaj upnikov v postopkih izvršbe na podlagi verodostojne listine in zagotovljeno povečanje plačilne discipline. Prihodnje urejanje plačilne nediscipline bomo urejali s skrajšanjem roka plačila države in vračila DDV. SDS: Plačilno nedisciplino bomo uredili takoj, ko bo Slovenija ponovno postala pravna država oziroma, ko bo sodni sistem začel delovati tako kot bi moral. Danes se namreč številni zatekajo v neplačila in sodne spore, ker vedo, da se bo primer na sodišču vlekel tri leta ali več. Med našimi ukrepi je tudi ta, da se bodo morali gospodarski spori rešiti v enem letu. Naslednji razlog za plačno nedisciplino pa je v dejstvu, da v sistemu ni dovolj krožečega denarja. Zato bomo sprostili kreditni krč, kar bomo dosegli s sanacijo bančnega sistema in z ustanovitvijo tako imenovane slabe banke. Tako bodo dobre banke lahko znova pričele kreditirati gospodarstvo in mu s tem dale nov zagon. Desus Ustanovili bomo finančno policijo, poostrili nadzor nad neplačniki in predvideli visoke sankcije. Zares: Problem plačilne nediscipline je v osnovi problem nizke poslovne kulture. Obstoječi instrumenti za zavarovanje plačil so ali zelo dragi ali pa neučinkoviti, zato smo že pripravili predlog sprememb, s katerimi bi menici, ki je že bila zelo uspešen instrument zavarovanja plačil, znova vrnili moč. Določili bi, da je zapadla menica unovčljiva pri katerikoli banki, kjer ima dolžnik sredstva. Kot drugi ukrep pa predlagamo obveznost plačevanja socialnih prispevkov ob izplačilu plač. Vlada je sprejela ukrepe, s katerimi je želela omiliti plačilno nedisciplino, med drugim s sprejetjem zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki je določil plačilni rok in uvedel obvezen pobot, z novelo zakona o izvršbi in zavarovanju je bil uveden enakopravnejši položaj upnikov z dolžniki, zakona o javnih naročilih zagotavlja večjo plačilno disciplino na področju javnih naročil, zakona o DDV, zakona o finančnem poslovanju, insolventnosti … Za izboljšanje stanja bi tudi podjetniki morali bolj premišljeno stopati v posle z drugimi, preverjati njihovo boniteto in poslovanje in nato svoje plačilo tudi ustrezno zavarovati. SLS: Trdno smo odločeni, da bomo z izboljšanjem poslovnega okolja, davčno in administrativno razbremenitvijo gospodarstva spodbudili konkurenčnost gospodarstva, kar bo posledično izboljšalo solventnost podjetij in vplivalo k ureditvi plačilne discipline. Temeljni problem je, da očitno naši zakoni ne veljajo za vse enako in to konkretno teži naše malo podjetništvo. Področje pravosodja potrebuje temeljito reformo, kajti sodni postopki preprosto morajo potekati hitreje, saj se danes razni stečaji, odškodninske tožbe, poplačila in podobno vlečejo leta in leta, manjša podjetja pa v tem času ne zdržijo pritiska in propadejo. Dodatni ukrep je izboljšanje nadzora, v SLS načrtujemo združevanje vseh inšpekcijskih služb pod enotno inšpekcijsko službo, ki bo omogočala celovit pristop brez dvomov o pristojnosti. Tu je še ustanovitev finančne policije, ki se bo aktivno ukvarjala predvsem s kriminalom in poskusom izigravanja zakonodaje na področju gospodarstva. TRS: S povečanim nadzorom, to je krepitvijo kontrolnih in nadzornih služb, z občutno večjimi kaznimi in osebno odgovornostjo. Najprej pa tako, da se začne sama država v vlogi naročnika in plačnika obnašati odgovorno in pošteno. LDS: Predvsem z odpravo kreditnega krča, kar bi gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom omogočilo, da pridobijo ustrezne vire financiranja. V ta namen predlagamo sprostitev 500 milijonov evrov iz rezerv Banke Slovenije, s katerimi bi financirali obresti oziroma zagotovili za posojila podjetjem, ki ustvarjajo dodano vrednost in to prek podjetniškega sklada oziroma SIB banke. NSi: Z doslednejšo izterjatvijo. Najbolj so problematični veliki dolžniki, ki so državi, podjetjem in obrtnikom, dolžni več milijonov evrov. Zanimivo je zlasti dejstvo, da pogosto ne gre za problematična podjetja, ampak za relativno dobro stoječa podjetja. Nedopustno je, da se zaradi "vplivnosti" dolžnikov od njih dolga ne izterja.