Sreda, 7. 1. 2015, 16.58
9 let, 2 meseca
Kako gleda v prihodnost pozabljeni predsednik SD Igor Lukšič?

Lukšič je sicer do sobotnega volilnega kongresa v Celju formalno še predsednik stranke, ki jo na njegov predlog vodi podpredsednik SD Dejan Židan. Kmetijski minister bo na kongresu edini kandidat za Lukšičevega naslednika.
"Nekateri so mi celo predlagali, da bi bil na kongresu delegat Mladega foruma Ljubljana. Pozabili so, da sem predsednik stranke, ampak to bodo odpravili in teh nesporazumov ne bo več." Lukšič bo imel sicer na kongresu tudi enega od uvodnih govorov.
Poleg Židana, ki je v stranko vstopil po tem, ko je leta 2010 postal kmetijski minister v vladi Boruta Pahorja, so med kandidati za vodilne funkcije še zdajšnja in nekdanja evropska poslanka, Tanja Fajon in Mojca Kleva Kekuš, (kandidatki za "žensko" podpredsedniško mesto), obrambni minister Janko Veber in velenjski župan Bojan Kontič (za podpredsednika, za glavnega tajnika stranke pa kandidirata državni sekretar na ministrstvu za delo Dejan Levanič in tajnik celjske SD Branko Verdev.
Lukšič opozarja tudi na generacijsko menjavo v poslanski skupini. "V stranki imamo novo ekipo, ki ima izkušnje na državni in lokalni ravni ter ima možnost, da vzpostavi svojo identiteto."
Lukšič je spomnil, da so bili pred tem leto in pol vodilna stranka v javnomnenjskih raziskavah, da so s Pahorjem zmagali na predsedniških volitvah in da je SD sodelovala pri "zlomu trde neoliberalne vlade" Janeza Janše. Sodelovala je tudi pri postavitvi vlade Alenke Bratušek, ki ji je uspelo Slovenijo "ukiniti kot tarčo mednarodnih neoliberalnih špekulantov".
Predsednik SD v odstopu se še pohvali, da so v vladi Bratuškove kljub pomislekom do privatizacije dali prednost stabilnosti sistema, kar je bila za Slovenijo boljša rešitev. A potem je Pozitivna Slovenija odstopila od tega skupnega načrta in povzročila vladno krizo. Pred volitvami so bila pričakovanja ljudi do SD glede na strankino resnično politično moč prevelika.
Če bi vlada uspelo mobilizirati intelektualce, kar sicer ni uspelo niti vladi Bratuškove, bi se lahko izognila nečemu pomembnemu. "Potem ni več ideološkega boja o nepomembnih vprašanjih, ampak kresanje mnenj v zvezi z najboljšimi rešitvami za državo. Tega nam manjka," še pravi Lukšič.