Kaj za vraga je 'junction'?

Pravniki, ki sporazumu nasprotujejo, trdijo, da pomen 3.b-člena arbitražnega sporazuma ni jasen, zato naj ljudje, ki so v dvomih, v nedeljo glasujejo proti. Mednarodna pravnica Vasilka Sancin nasprotno trdi, da mednarodnopravno razlaga tega člena sploh ni zapletena. Zakaj se torej pojavljajo zapleti? Unikat Noben arbitražni tribunal ali meddržavno sodišče še nikoli imelo mandata, da določi stik države z nekim območjem. V tem je naš sporazum unikaten, trdi Sancinova. "Nobeni državi še nikoli ni uspelo izpogajati izrecnega zapisa mandata sodišču ali arbitražnemu tribunalu, naj določi stik neke države z odprtim morjem," je dejala. Te stike so določali, a ker to ni bil njihov izrecni mandat, jim besede 'junction' nikoli ni bilo treba uporabiti. Kaj bo 'junction' pomenil za Slovenijo, pravniki razbirajo iz konvencij mednarodnega prava ter prakse meddržavnih sodišč in arbitražnih tribunalov.

Mednarodna pravnika Jerneja Letnarja Černiča in Mateja Avblja je, kot pravita, zmotilo, da sporazum zagovarjajo predvsem tisti, ki so sodelovali pri njegovem nastajanju. "Čas je, da arbitražni sporazum objektivno ocenimo tudi tisti, ki smo njegovo nastajanje opazovali od zunaj," piše Letnar v kolumni na pravnoinformacijskem portalu IUS-INFO.

Pavliha: Lahko bi dobili le tranzitno pot Omenjata primere določitve mej med Bocvano in Namibijo, Salvadorjem in Hondurasom, Kamerunom in Nigerijo, Nizozemsko in Belgijo ter Burkino Fasom in Malijem. Te sodbe so dolge več strani in zelo zapletene, pravi strokovnjak za mednarodno pravo Marko Pavliha. Torej spet stvar interpretacije.

Letnar in Avbelj Iz literature o teh primerih sklepata, da angleška beseda 'junction' pomeni zgolj "dotikališče, združitev ali spoj". Pavliha nam je pojasnil, da uporaba termina 'dotikališče' lahko pomeni, da bo Slovenija dobila le neko tranzitno ali služnostno pot.

Sancinova: Ne bodo nam prisodili nečesa, kar že imamo Vendar je to nemogoče, zagotavlja Sancinova. Vsaka država ima že brez kakšnih posebnih določil pravico do neškodljivega prehoda. Arbitražno sodišče, ki ima poseben mandat, da nam določi stik, nam ne bo prisodilo nečesa, kar že imamo, poudarja.

Nadalje sta Letnar in Černič ugotovila, da "mednarodno javno pravo ne dopušča, da bi stik (junction) lahko pomenil tudi dostop (access) ali pa celo prehod in izhod". Menita, da po formulaciji v arbitražnem sporazumu ni mogoče določiti teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem. Če bi to želeli, bi moralo namesto 'junction' pisati 'territorial access'. S tem se strinja tudi Pavliha.

"Stik ne more biti drugačen kot teritorialen" Sancinova pozna vse naštete primere reševanja mejnih sporov in se ji zdi "skrb zbujajoče, da pravniki, ki naj bi se spoznali na mednarodno pravo, tako napačno interpretirajo dejstva, ki imajo po mednarodnem pravu en, zelo natančen in jasen pomen".

Iz vseh teh primerov je po njenem razvidno, da 'junction' pomeni fizični stik, stik dveh rek, zapuščenih vodotokov, jezer, bazenov itd. Skratka, fizični stik dveh območij, pojasnjuje Sancinova. "Katerih dveh območij, nam povesta besedi 'Slovenija' in 'odprto morje'. Teritorij Slovenije kot suverene države po temeljni definiciji mednarodnega prava obsega njeno kopno, notranje morje, vse pod in vse nad temi območji. Odprto morje pa je pač odprto morje. Zato stik Slovenije z odprtim morjem ne more biti nič drugega kot fizični stik slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem," se skoraj razjezi pravnica.

"Če bi želeli služnostno pot, bi napisali prav 'access'" Celo več, če bi želeli dobiti le služnostno pot, bi morali zapisati prav besedo 'access', ki jo promovirata Letnar in Avbelj. "V mednarodnem pravu se 'access' uporablja kot prehod skozi območje nekoga drugega. Torej prehod tistih držav, ki nimajo obale, skozi države, ki so obalne in imajo dostop do morja," je dejala Sancinova.