Gašper Lubej

Torek,
16. 9. 2014,
15.17

Osveženo pred

5 mesecev, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

vlada minister pravosodje Goran Klemenčič Andrej Kurnik Aleš Primc Zoran Janković Katarina Kresal Gašper Lubej

Torek, 16. 9. 2014, 15.17

5 mesecev, 3 tedne

Kaj vstajniki in vztrajniki pričakujejo od politika Gorana Klemenčiča?

Gašper Lubej

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Bil je ikona vstajnikov. Bil je tisti, ki je Janezu Janši "pomagal" z oblasti. Goran Klemenčič bo zdaj pravosodni minister. Kaj lahko pričakujemo od človeka, ki se vrača v središče javne pozornosti?

"Stanje v slovenskem pravosodju je priklicalo avtentičnega pogrebnika te faraonske institucije." Tako je predsednik SDS Janez Janša na Twitterju komentiral kandidaturo nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije (KPK) Gorana Klemenčiča za pravosodnega ministra.

Nekdanjega predsednika vlade je marca 2013 z oblasti odnesla konstruktivna nezaupnica. Pred tem je bil Janša pod velikim pritiskom javnosti. Vstajniške proteste, ki so se začeli nekaj mesecev pred tem, je spodbudilo tudi poročilo KPK o nadzoru nad premoženjem predsednikov parlamentarnih strank.

Ikona protestnikov Vstajniki so nosili tudi transparente s podobami Gorana Klemenčiča, ki pa je decembra 2013 marsikoga med njimi razočaral z odstopom s položaja predsednika KPK.

Zdaj bo Klemenčič vodil ministrstvo, ki pokriva področje pravosodja. To je pod močnim pritiskom podpornikov Janše, ki prestaja zaporno kazen zaradi zadeve Patria. Sami sebe imenujejo vztrajniki, tudi zato, ker vsakodnevno protestirajo pred sodišči.

Janševi podporniki so pripravljeni pomagati Klemenčiču Aleš Primc, predstavnik Odbora 2014, ki zahteva prekinitev zaporne kazni za Janšo, do kandidature Klemenčiča ni tako kritičen kot predsednik SDS. "Goran Klemenčič prevzema ključni resor za izhod iz gospodarske in socialne krize. Zlorabe v pravosodju so glavni razlog za vsesplošno krizo in socialne stiske. Zakoni in ustava morajo veljati za vse. Brez tega ne bo šlo na bolje. Če se tega zaveda, smo mu seveda pripravljeni pomagati," je kandidaturo nekdanjega državnega sekretarja pod notranjo ministrico Katarino Kresal za nas komentiral Primc.

Primc poudarja, da morajo tožilci in sodniki odgovarjati v primeru sistematičnih kršitev zakonov, ustave in temeljnih človekovih pravic. "Nujno je uvesti javnost premoženja tožilcev in sodnikov, podobno kot velja za politike. Gre namreč za poklica, ki sta primerljivo korupcijsko tvegana kot politika."

Primc zatrjuje, da bodo podprli Klemenčiča, s katerim se želijo čim prej srečati, če bo predlagal omenjene spremembe. "Če jih v kratkem ne bo, jih bomo pripravili v Odboru 2014 in vložili v zakonodajni postopek. Če ne prej, se bo takrat izkazalo, koliko je ministru in vladi do vladavine prava," še pravi Primc.

Še vedno vihti ogenj in meč In kako Klemenčičeva kandidatura odmeva med tistimi, ki so sodelovali v vstajah, ki so na ulice privabile zelo heterogene družbene skupine? Pravnica Barbara Rajgelj je optimistična: "Goran Klemenčič je eden redkih obrazov nove vlade, ki je javnosti znan in v njej uživa relativno visoko podporo. Njegova retorika ognja in meča je še vedno vstajniška, a bolj kot to veseli, da dobivamo ministra, ki razume, da se vseh problemov pravne države ne da reševati z vedno novimi spremembami zakonodaje in nepremišljenimi reformami."

Še vedno je nestanoviten Rajgljeva pričakuje, da bo Klemenčič spodbudil dosledno spoštovanje sprejete zakonodaje, zlasti ukrepov na področju informatizacije, transparentnosti, družbenega nadzora nad delovanjem pravosodja ter izboljšanja organizacije sodišč in tožilstva. "Če upoštevamo njegovo pregovorno nestanovitnost na institucionalnih položajih, pa lahko samo upamo, da bodo ideje, ki jih je predstavil na zaslišanju v parlamentu, uresničene pred njegovim odhodom s položaja."

Nočejo leporečja Peter Petrovčič iz Gibanja Kričač pričakuje pravosodni epilog primerov, ki bremenijo ljubljanskega župana Zorana Jankovića. "Predvsem si želimo dejanj, ne leporečja, kaj vse je treba narediti. Nujno potrebne so korenite reforme pri kazenskopravnem postopku. Predvsem pa prednostno reševanje primerov oškodovanja javnih financ, na katere so opozorili KPK in preostali represivni organi."

Zastaranja in neaktivnost mečejo slabo luč na vladavino prava in sodstvo, ki ga ljudstvo vidi kot zelo veliko anomalijo. Petrovčič dvomi, da se bo politika spremenila, Goran Klemenčič pa bo imel težko nalogo. Moral bi postati pomemben nosilec politične oblasti, ki bi prinesel spremembe v delovanje sistemov, ki so prepredeni s korupcijskimi tveganji.

Instant zgodba se lahko slabo konča "Ravno to je tisto, kar je Slovenijo pognalo na rob preživetja," pravi Petrovčič. Dvomi, da bo ministrski ekipi, ki je nastala tudi kot posledica "instant zgodbe", uspelo preseči neoliberalne procese. "Samo vprašanje časa je, kdaj bodo naleteli na glas ulice," še pravi Petrovčič.

Aktivist in profesor politologije na fakulteti za družbene vede Andrej Kurnik pravi, da se je med vstajami zgodil poskus njihove institucionalizacije, s tem ko je Klemenčičeva komisija posegla v dogajanje. To bi bilo lahko pozitivno, če bi dojeli kritiko pravne države, ki je bila na ulicah močno izražena.

Kaj je mogoče pod Klemenčičem? Krepitev pravne države namreč ne sme pomeniti le konsolidacije lastninjenja in krepitve tistih, ki imajo družbeno moč. To Kurnik ponazori s sodnimi procesi proti mariborskim vstajnikom, ki so bili obsojeni na "drakonske kazni". "Pravna država ne funkcionira nevtralno. Treba bi bilo razviti kritiko, ki bi omogočila, da bi pravna država začela delovati, da bi se začeli procesi drugačne distribucije moči. Tu ne gre za populistično kritiko, kakršno razvija Janša. Ne vem, ali je to pod Klemenčičevim ministrstvom mogoče."

Kurnik pravi, da je za neoliberalno pojmovanje pravne države značilno, da temeljne norme, recimo zasebna lastnina, niso več vprašljive. Tako v mariborskem sodnem procesu sodišča niso zanimali družbeni kontekst in motivi vstajnikov. Šlo je torej za golo preverjanje dejstva, ali so protestniki ubogali ukaze policistov.

Tudi Kurnik napoveduje nove proteste, če ljudje ne bodo začeli verjeti, da obstaja pravica. "Če ne bodo naslovili problema neenake distribucije moči, ki je vpisana v pravno formo, bo nezadovoljstvo znova izbruhnilo."