Kaj se zgodi, če odstopi vlada?

Za možnost, da bi s predčasnimi volitvami poiskali izhod iz trenutnih razmer, se profesor z ljubljanske Pravne fakultete Cerar, svetovalec za zakonodajna vprašanja v državnem zboru, ne zavzema. Zagotovo bi bilo bolje, če bi se vlada konsolidirala in bi se izvedla rekonstrukcija z morebitno novo koalicijo, meni Cerar. Če po morebitnem odstopu vlade nobena druga stranka ne bi želela prevzeti vodenja vlade, po tem ne bi bilo druge rešitve, kot razpustiti parlament in sočasno razpisati predčasne volitve, je dejal Cerar. V tem primeru mora do predčasnih državnozborskih volitev preteči najmanj 40 dni, opravljene pa morajo biti najpozneje v dveh mesecih. To pomeni, da imamo lahko predčasne volitve v državni zbor v začetku januarja prihodnje leto, je še dejal Cerar. "Volitve bomo izvajali globoko v predsedovanju EU" Glede na takšne časovne okvire pomeni, da bomo volitve, konstituiranje državnega zbora in postopek izvolitve nove vlade izvajali že kar globoko v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. "Ne moremo se izogniti temu, da pridemo v fazo predsedovanja, ko se to dogaja," je opozoril Cerar. Ne vemo, kaj bo na volitvah, ali bo z lahkoto oblikovana nova koalicije, ugiba Cerar, ki opozarja na nepredvidljivost možnosti, da se gre neposredno na predčasne volitve. Edino, kar je ob takšnem razpletu jasno, je to, da "parlamenta ni", je še dodal strokovnjak za ustavno pravo. Vlada bi sicer lahko delovala in opravljala tekoče posle in najverjetneje povsem normalno izvajala svoje funkcije, vendar pa takšna razmišljanja za Cerarja niso prepričljiva. "Možno je, ni pa tisto, kar bi si želeli," poudarja. Predsednik RS ima 30 dni časa, da predlaga novega kandidata V primeru, da bo predsednik vlade Janez Janša uresničil napovedi o odstopu vlade, mora predsednik republike novega kandidata za mandatarja predlagati najkasneje v 30 dneh od dneva, ko se državni zbor seznani z odstopom. Pred glasovanjem predlagani kandidat na seji državnega zbora predstavi programske zasnove vlade. Kot določa ustava, predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike v skladu z ustavo po ponovnih posvetovanjih v 14 dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike v skladu z ustavo razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Kaučič: Premier ima zagotovljeno večino V zvezi z napovedjo predsednika vlade Janeza Janše o možnosti odstopa vladnega kabineta pa je predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti Igor Kaučič opozoril na paradoks, da ima namreč "premier v parlamentu še vedno zagotovljeno absolutno večino, noben koalicijski poslanec mu podpore ni odrekel". Zaradi parlamenta za odstop po njegovem ni razlogov, v tem primeru se je torej treba obrniti na volivce in jih povprašati na volitvah. Kakšna vlada bi predsedovala EU? Če pa bi se vlada vseeno odločila odstopiti in nihče drug ne bil pripravljen sprejeti vloge mandatarja, potem lahko predsednik republike razpusti parlament in razpiše volitve. Vlada v odstopu opravlja tekoče posle do izvolitve nove vlade. V tem primeru nima celotnih pooblastil, počne pa samo tisto, kar je nujno, neizogibno storiti, kar je že dogovorjeno, in ne odpira novih projektov in reform, je še dejal. Takšna vlada v odstopu bi lahko tudi predsedovala EU.