Kaj pa je tebe treba bilo - državni svet?

Potem ko je tudi letos postalo jasno, da v državnem zboru ne bomo mogli doseči dvotretjinske večine, s katero bi ustavo spremenili tako, da bi ukinili državni svet, je predsednik državnega zbora Gregor Virant, hočeš nočeš, moral razpisati volitve v drugi dom slovenskega parlamenta, kamor se uvrščajo svetniki. Po ustavi naj bi svetniki zastopali socialne, gospodarske, poklicne in lokalne interese, toda v njegovi dvajsetletni zgodovini se je izkazalo, da je državni svet postal orodje v rokah delodajalcev in županov. Njegove pristojnosti so majhne, običajno pa je namenjen temu, da daje veto na posamezne zakone, ki jih sprejmejo poslanci, in tako nagaja vsakokratni aktualni oblasti. Letos so ukinitvi sveta nasprotovali poslanci Pozitivne Slovenije, SLS in večinoma SD, pa čeprav je povsem jasno, da se institucija, kakršna je državni svet, ki zagovarja parcialne interese delodajalcev, delojemalcev, lokalnih skupnosti, postavi nad odločanje poslancev državnega zbora.

Večina državljanov sploh ne bo imela vpliva na to, kdo bo sedel v državnem svetu Ker so poslanci predlog za spremembo ustave zavrnili, v tem mandatu državnega zbora o vsebinsko istem predlogu ne morejo več glasovati. Zato je Gregor Virant razpisal volitve, tako da bomo Slovenci ob predsedniških volitvah imeli še volitve 40 državnih svetnikov. In večina državljanov sploh ne bo imela vpliva na to, kdo bo sedel v državnem svetu. Tudi občinski in mestni svetniki po državi jih ne bodo volili, čeprav več kot polovica svetnikov predstavlja lokalne skupnosti. Bodo pa po občinah do 21. oktobra določali elektorje in kandidate, elektorji pa bodo 21. novembra po vsej državi volili 22 državnih svetnikov.

Državni svet so tudi vedno spremljale afere. Pred skoraj dvema desetletjema je znan zaplet z imuniteto enega od prvih slovenskih tajkunov Danila Kovačiča, šefa razvpitega Hita, ki so ga svetniki do zadnjega branili, čeprav je bil v več kazenskih postopkih (pozneje ga je pomilostil pokojni predsednik Janez Drnovšek). Ena od zadnjih afer, ki je pravzaprav pokazala, da svetnikom sploh ni mar za demokracijo, ampak zgolj za svoje (parcialne) koristi, pa je letošnji nakup luksuznega avtomobila. Vlada je začela varčevati, predsednik DS Blaž Kavčič pa si je omislil "velik" avtomobil, ker naj bi to ustrezalo njegovi funkciji v državi – je četrti po vrsti med enakimi predsedniki. In dobili so mercedesa. Če bi namreč kupili cenejšega, bi šla razlika med izplačano zavarovalnino (službeni avto DS so lani ukradli) in novim avtomobilom v proračun.

V proračunu DS je za plače letos namenjeno 1.119.676 evrov Sicer so svetniki sprejeli tudi že svoja proračuna za prihodnji dve leti. V letu 2013 naj bi DS tako iz proračuna prejel 2.165.655 evrov, v letu 2014 pa 2.136.421 evrov. Predlog naj bi bil večinoma usklajen z ministrstvom za finance, ni pa usklajen na postavki plač. Razlika med usklajenim zneskom in zneskom, ki so ga danes potrdili svetniki, znaša približno 200.000 evrov v posameznem letu. Toda svetniki nameravajo vztrajati. Kot je pred tedni pojasnil generalni sekretar DS Marjan Maučec, so na ministrstvu postavke za plače znižali tistim organom, ki so v zadnjih letih na novo zaposlovali. A to po njegovih besedah za DS ne more držati, saj so sami zaposlili dve osebi, med drugim predsednika DS, za katerega je ustavno sodišče odločilo, da mora funkcijo opravljati poklicno.

V proračunu DS je tako za plače letos namenjeno 1.119.676 evrov, v letu 2014 pa 1.090.442 evrov. Preostala sredstva so namenjena za materialne stroške in investicije, velik del proračuna pa pomenijo tudi sejnine. V letu 2013 bo tako za sejnine namenjenih dobrih 690.000, v letu 2014 pa dobrih 680.000 evrov.

V državnem svetu je sicer 29 zaposlenih, enako število nameravajo ohraniti tudi s kadrovskim načrtom za prihodnji dve leti. Med njimi sta dva funkcionarja – poleg predsednika DS še generalni sekretar – 25 zaposlenih za nedoločen čas in dva zaposlena za določen čas.