Gašper Lubej

Sreda,
22. 1. 2014,
12.32

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 22. 1. 2014, 12.32

9 let

Kaj je 200 milijonov proti štirim milijardam?

Gašper Lubej

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Nepremičninski davek bo državljanom vzel 200 milijonov evrov, kar je 20-krat manj kot bodo dali za štiri-milijardno bančno luknjo, pravi vodja poslancev NSi - krščanskih demokratov Matej Tonin.

Proti nepremičninskemu davku je bilo zbranih več deset tisoč podpisov, nasprotovale so mu tudi številne organizacije civilne družbe, je spomnil Tonin. Tudi v NSi menijo, da je nepremičninski zakon protiustaven. Na drugi strani glede bančne luknje ni bilo veliko protestov, ocenjuje vodja poslancev Nove Slovenije.

Vstajniki bi morali protestirati proti sivim bančnim eminencam "Pričakoval bi več kritičnosti, zlasti od tistih civilnodružbenih organizacij in protestnikov, ki so se na začetku leta 2013 odločno borili proti korupciji in protestirali proti koruptivnim politikom. Tudi danes bi morali protestirati proti korupciji sivih eminenc slovenskega bančnega sistema."

Zaradi pokrivanja bančne luknje bo manj denarja za šolstvo in zdravstvo, dolgove pa bodo dolga leta plačevale prihodnje generacije. Vodja poslancev najmanjše opozicijske parlamentarne stranke je še dejal, da za razmere v bankah ni kriva gospodarska kriza, kar dokazuje dejstvo, da so zasebne banke poslovale bistveno bolje.

Kdo so bančni gangsterji? Krščanski demokrati menijo, da bi morali odpraviti bančno tajnost vedno, ko gre za davkoplačevalski denar. "Če politiki in zdajšnji oblasti ne bo uspelo razkrinkati bančnih gangsterjev in dokončno razbiti njihovega omrežja, potem je samo vprašanje časa, kdaj se bo ta bančna kriza ponovila in bomo davkoplačevalci ponovno sanirali bančno luknjo," je dejal Tonin, ki o imenih gangsterjev ni govoril.

Krščanski demokrati za Virantov zakon, toda … Vladni predlog novele zakona o dostopu informacij javnega značaja, po kateri bo morala slaba banka razkriti podatke iz kreditnih map, v NSi sicer podpirajo, a bi lahko naredili še kakšen korak. Recimo tudi v smeri proaktivne transparentnosti za vsa podjetja, v kateri ima država lastniški delež, ne pa samo za tista, ki so v stoodstotni državni lasti.

Proaktivna transparentnost pomeni, da morajo podjetja sama na svojih spletnih straneh objaviti podatke, recimo o sponzorstvih ali prejemkih najožjega vodstva podjetij. Za podjetja v večinski državni lasti bo po besedah Tonina veljala omejena transparentnost. Podjetja bodo morala namreč podatke posredovati na zahtevo prosilcev po pravilih zakona o dostopu do informacij javnega značaja.