Namesto da bi nam z grškega veleposlaništva odgovorili na vprašanja glede tožbe zoper njih, smo dobili odgovor odvetnika, da je naše ravnanje precedens na področju mednarodnopravnih odnosov.
"To je pritisk in želim, da ne popustiš. Mislim, da ne gre za nobeno mednarodno vprašanje, temveč za to, da poskuša grško veleposlaništvo prikriti domnevno kršitev delovnopravne zakonodaje s sklicevanjem na imuniteto veleposlaništva," se je na naše vprašanje, ali smo z vprašanji, ki smo jih naslovili na grško veleposlaništvo, resnično žalili predstavnika Grčije v Sloveniji, odzval predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič.
Tožba zoper grško veleposlaništvo
Na siol.net smo namreč pred časom objavili članek o incidentu, ki naj bi se na grški ambasadi zgodil 12. oktobra letos, ko so z ambasade odslovili gospodinjo, ki je imela tam stalni naslov. To so storili potem, ko jih je odvetnik Gregor Zupančič v imenu svoje stranke z dopisom obvestil oziroma opozoril, da so ji kršene pravice iz delovnega razmerja. Gospa je sicer na ambasadi delala devet let brez pogodbe in je plačilo za svoje delo prejemala na roko, ves čas pa naj bi ji po njenih besedah obljubljali, da ji bodo status uredili. Zalomilo se je, ko je gospa zbolela za rakom, stroške operacije pa je bila prisiljena plačati sama, in sicer v višini 6500 evrov. Takrat je odšla na zavod za zdravstveno zavarovanje, saj si je hotela plačevati prispevke kot občanka, a tam začudena ugotovila, da je že devet let zavedena v evidenci, a da delodajalec prispevkov ne plačuje.
Z ambasade takrat na naša vprašanja niso odgovorili, na enoinpolurnem razgovoru na ambasadi, kamor so povabili spodaj podpisano novinarko, pa so jo "učili", kako bi morala opravljati svoje delo. Po tem razgovoru smo v uredništvo prejeli štiri strani dolg dopis, v katerem se veleposlanik sicer ni skliceval na pravico do popravka, kljub temu pa smo na SiOL-u objavili celoten dopis.
15. novembra je odvetnik Gregor Zupančič v imenu svoje stranke zoper Veleposlaništvo Republike Grčije zaradi obstoja delovnega razmerja in sklenitve pogodbe o zaposlitvi vložil tožbo na delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Ker je dolžnost novinarja, da vsako informacijo preveri in poskuša pridobiti mnenje oziroma odgovore vseh vpletenih, smo se, tako kot pri pripravi vseh drugih člankov, z vprašanji po elektronski pošti 29. novembra ponovno obrnili tudi na grško veleposlaništvo.
Prvega decembra smo dobili odgovor odvetnika Romana Završka, ki je odgovoril v imenu svoje stranke, torej grškega veleposlaništva. Objavljamo ga v celoti:
Ker menimo, da je zadnji odstavek pritisk na delo novinarja v upanju, da o zadevi ne bi pisal, objavljamo tudi celotno novinarkino elektronsko sporočilo.
Aleksander Čeferin: "Nihče pa nima pravice medijem prepovedovati postavljati vprašanja"
"Po moji oceni je vaš mail zelo vljuden in torej nikakor ni žaljiv, povsem enako komunicirate tudi z našo pisarno. Da pa bi bil tak mail "precedens na področju mednarodnih odnosov...", pa je res huda izjava in nikakor ne drži. Z mediji lahko bodisi komuniciraš, državni organi celo morajo, bodisi odkloniš komunikacijo, nikakor pa nihče, niti Ambasada Grčije, nima pravice medijem prepovedovati postavljati vprašanja," je naša poslana vprašanja grškemu veleposlaništvu komentiral odvetnik Aleksander Čeferin.
Igor Kršinar: "Morda bi ga morali naslavljati z ekselenca"
"V vprašanjih, ki si jih poslala veleposlaniku Grčije, ne vidim nič spornega. Kot novinarka si hotela preveriti informacije tudi na strani osebe, ki ji je očitano nezakonito ravnanje, zaradi katere poteka spor na sodišču. Morda si odvetnik predstavlja, da bi morali novinarji veleposlanike naslavljati s spoštovanimi ekscelencami, kralje z vašim veličanstvom, papeža kot njegova svetost, enako tudi dalajlamo, ampak tega ne predpisuje noben novinarski kodeks. V zgodovini slovenskega novinarstva smo že imeli primer, ko je neki slovenski veleposlanik od novinarja zahteval, da ga imenuje vaša ekscelenca in ko je neki minister zahteval, da se ga naziva kot gospod minister, ne pa gospod s priimkom," je prepričan tudi Igor Kršinar, predsednik Združenja novinarjev in publicistov.
Gregor Repovž: "Ravnanje novinarja logično in edino pravilno"
"Odziv grške ambasade in njenega odvetnika je po mojem mnenju izrazito čuden. Čuden zato, ker je ravnanje novinarjev v tem primeru logično in edino pravilno. Predvsem pa izkazuje popolno nepoznavanje osnovnih parametrov sodobne družbe in ne loči niti med tem, kdo ima kakšne obveze. Grška ambasada je zaposlovalec na področju Republike Slovenije in njena dolžnost je, da spoštuje slovensko zakonodajo. In to nima nobene, res nobene zveze z mednarodno pravnimi odnosi med Slovenijo in Grčijo," se je odzval tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije Gregor Repovž.
Naslavljanje nima nobene zveze z novinarsko korektnostjo, še dodaja Kršinar: "Glede veleposlanikov in njihove imenitnosti mi je ostal v spominu dogodek, ko so konec osemdesetih let v ZDA aretirali takratnega jugoslovanskega veleposlanika, čeprav se je skliceval na imuniteto, kar potrjuje, da zakoni veljajo enako tako za navadne smrtnike kot za odličneže, veličanstva in svetosti."
Kaj konkretno je žaljivo?
Za pojasnilo, kateri del komunikacije v novinarkinem elektronskem sporočilu ni ustrezen in kateri bi bil ustrezen, pa tudi, kaj natančno je v njenih vprašanjih žaljivega in kateri del njenega ravnanja naj bi bil precedens na področju mednarodnopravnih odnosov, smo prosili odvetnika Zavirška, a odgovora do konca delovnega časa nismo prejeli.
"In kaj ima s tem novinar? Mar je predstavnik države? In kakšne grožnje so to? To v Sloveniji sploh ne obstaja, ministrstvo, ki mu prijavljaš novinarje. Če sem torej zelo direkten: gre za aroganco, nevredno resne države in resne diplomacije, pa še polno neumnosti je navedenih," še dodaja Repovž.
"Pravzaprav odvetnik ni z ničimer utemeljil, kaj naj bi bilo narobe s tvojimi vprašanji, zakaj naj bi bila nekorektna, tako da zgolj ugibam, da je verjetno razlog v premalo odličnem naslavljanju predstavnika tuje države. V državi, kjer predsednik vlade hodi na kavo k predstavnikom tujih držav in ne obratno, človek marsikdaj dobi občutek, da smo res narod hlapcev in najnižja možna raja, s katero lahko vsak tujec počne, karkoli se mu zljubi," je še zapisal Kršinar.