Sedeminštirideset glasov ima menda zagotovljenih za podporo proračunoma in pokojninski reformi. Bodo podporniki tudi zares glasovali za?
Karl Erjavec in Desus sta znova povzročila vladno krizo. Nikakor ne prvič, morda pa zadnjič, vsaj v mandatu aktualne Pahorjeve vlade. Tako upajo tisti, ki zadnjo solistično akcijo Desusa in njegovega predsednika razumejo kot piko na i večmesečnemu neodgovornemu ravnanju koalicijskega partnerja. Naj bo v koaliciji ali pa naj iz nje odide, pozivajo številni kritiki Desusa, ta izsiljuje s polovičnim usklajevanjem pokojnin, sicer ne bo podprl proračunov za prihodnji dve leti. Premier in preostali koalicijski partnerji zagotovo niso le nezadovoljni, ampak zelo ogorčeni nad ravnanjem nekdanjega okoljskega ministra in njegovih strankarskih kolegov in poslancev, ali bolje: kolikor jih je še ostalo, saj sta poslansko skupino že pred meseci razočarano zapustila Franc Žnidaršič in Vili Rezman, ki se že prej nista vedno in absolutno strinjala z ravnanjem prvaka Desusa.
Podpora nepovezanih in manjšin
Stranka ima zdaj pet poslancev, izobčenca in Andreja Magajno, ki je bil v državni zbor izvoljen na listi SD, a je nedolgo iz poslanske skupine izstopil, ti tvorijo poslansko skupino nepovezanih poslancev v državnem zboru, vsi trije naj bi podprli proračuna za prihodnji dve leti, v imenu vseh treh zagotavlja vodja skupine nepovezanih Franc Žnidaršič.
Vlada naj bi imela tudi zagotovljeno podporo dveh poslancev narodnosti. Tako Roberto Battelli, predstavnik italijanske narodnosti, kot tudi predstavnik madžarske skupnosti Laszlo Göncz sta v izjavah za SiOL povedala, "da bosta po vsej verjetnosti podprla proračuna za prihodnji leti".
Opozicija meni, da sta proračuna nerazvojna
Koalicijski trojček ima 42 lastnih glasov poslancev. Kar pomeni, da ima skupaj s petimi dodatnimi nekoalicijskimi glasovi potrebno večino za sprejetje proračunov in tudi nujne pokojninske reforme. Sedeminštirideset glasov rezervnega scenarija torej za sprejetje temeljnih finančnih dokumentov za delovanje vlade in drugih državnih ustanov naj bi bilo zagotovljenih, če je ob tem že dolge mesece jasno, da opozicija z SDS na čelu odločno nasprotuje – po njenem mnenju – nerazvojnima proračunoma za prihodnji dve leti.
Opozicija v koaliciji
Podporo − čeprav tesno − proračunom in pokojninski reformi naj bi torej imel predsednik vlade zagotovljeno. Če si seveda kdo ne premisli, kar je v politiki vedno mogoče. Spomnimo se le primerov nekdanjih poslanskih odpadnikov Cirila Pucka, Ede Okretič Salmič in Polonce Dobrajc. Zagotovo pa še bolj drži, da bo popoldanski vrh koalicije, na katerem naj bi se prikazal tudi predsednik Desusa Karl Erjavec, moral dokončno odgovoriti na vprašanje, ali Desus še ostaja v koaliciji. Če ne podpre proračunov, pokojninske reforme in drugih vladnih projektov, ki prihajajo, v koaliciji nima več kaj iskati. Tega se je menda zavedel tudi premier. Raje vladati s tesno večino kot z večno figo v žepu svojega koalicijskega partnerja, je dokončno spoznal tudi Borut Pahor. Sedenja na dveh stolih, ko je Desus na oblasti, v koaliciji pa v opoziciji, si Karl Erjavec in njegova druščina nikakor več ne morejo privoščiti. Ali pač?
2
