Je državni udar v Turčiji organiziral Erdogan sam?

V Turčiji so po neuspelem državnem udaru v zadnjih dveh dneh aretirali že več kot šest tisoč ljudi in razrešili 2.745 sodnikov. Turško notranje ministrstvo je ob tem odpustilo 8.777 uslužbencev, med njimi 30 guvernerjev provinc. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ob tem dejal: "Nadaljevali bomo čiščenje virusa iz vseh državnih institucij, ker se je virus razširil." Glavne sovražnike vidi v podpornikih izgnanega klerika Fethullaha Gülena, svojega nekdanjega tesnega sodelavca.

Erdogan je Gülena obtožil, da je organizator državnega udara, kar je ta zavrnil in dejal, da je Erdogan sam organiziral državni udar. Erdogan je šel še korak dlje in od ZDA zahteval, da Turčiji izročijo Gülena, a iz Washingtona je prišlo jasno sporočilo, da brez trdnih dokazov izročitve ne bo.

Fethullah Gülen, ki ga Erdogan obtožuje, da je organizator spodletelega državnega udara, je prepričan, da je državni udar organiziral Erdogan sam, da bi si tako še povečal politično moč v državi.

Vnaprej pripravljen seznam ljudi za odstrel?

Spodleteli državni udar pa še vedno pušča vrsto odprtih vprašanj. V oči bode predvsem hitrost, s katero se je Erdogan spravil na svoje politične nasprotnike. Nemogoče je namreč, da bi lahko odpustil skoraj dva tisoč sodnikov, ne da ne bi imel vnaprej pripravljen seznam čistk.

Temu pritrjuje tudi današnja izjava evropskega komisarja za sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna: "Hitro odpuščanje sodnikov in drugih osumljenih za sodelovanje v državnem udaru kaže, da je turška vlada vnaprej pripravila seznam za odpuščanje." Iz ust evropskih voditeljev prihajajo opozorila Turčiji, naj spoštujejo vladavino prava. EU je namreč strah, da bi na račun nestabilnosti v državi prišlo do novega množičnega prihoda beguncev.

Poglejmo nekaj odprtih vprašanj glede spodletelega državnega udara v Turčiji.

Na ulicah Istanbula in Ankare večinoma golobradi in prestrašeni vojaki

Puč je bil izveden amatersko, je že v soboto za nas poudaril profesor Bogomil Ferfila, saj v njem ni sodeloval vrh vojske, ampak le posamezne enote. Od generalov in visokih oficirjev so se po spodletelem puču za zapahi znašli:

• poveljnik tretje armade Erdal Öztürk,
• poveljnik druge armade Adem Huduti in njegov namestnik Avni Angun ter
• nekdanji poveljnik vojaškega letalstva Akin Öztürk.

Tretja armada velja za najmočnejšo armado turške vojske in deluje proti "kurdskim teroristom", obenem pa je odgovorna za varnost južnih in vzhodnih turških pokrajin. Če je, kot pravi Erdogan, glavno vlogo imela ravno tretja armada, se postavlja vprašanje, zakaj so se na ulicah Ankare in Istanbula znašli večinoma prestrašeni golobradi mladeniči in ne izkušeni in izurjeni pripadniki armade.

Masterminds of #FailedCoup in Turkey being registered at Ankara Police HQ before interrogation process pic.twitter.com/tSupT3Loyk

— DAILY SABAH (@DailySabah) July 17, 2016

Zakaj pučisti niso pridržali Erdogana?

Ključno za uspeh državnega udara je poleg sodelovanja vrha vojske tudi, da pučisti primejo predsednika oz. predsednika vlade. To se v Turčiji ni zgodilo.

Pučisti so se namreč osredotočili na centre politične in komunikacijske moči. Zasedli so državno televizijo, napadli poslopje parlamenta, a pozabili na Erdogana. Blokirali so letališča v Ankari in Istanbulu, a Erdogan je kljub temu brez težav pristal v Istanbulu. Tam ga je pričakala množica podpornikov.

Danes so sicer turški mediji poročali, da sta Erdoganovo letalo med poletom proti Istanbulu obkolila dva uporniška vojaška lovca. Zakaj ga nista sestrelila ali prisilila, da zapusti turški zračni prostor? Odgovor na to vprašanje verjetno ne bo nikoli znan. Prav tako ne bo odgovora na vprašanje, zakaj vojaški specialci niso zajeli Erdogana v hotelu v Marmarisu, kjer je dopustoval. Njegovo lokacijo so namreč poznali.

Tudi danes so v Turčiji aretirali veliko oseb, ki naj bi bile povezane s spodletelim državnim udarom. Foto: Reuters

Prek FaceTima dosegel vojaški preobrat

Nekaj minut za tem, ko je turška državna televizija prebrala sporočilo pučistov, da so v državi izvedli državni udar, se je prek aplikacije FaceTime v eter zasebne televizije CNN Turk javil Erdogan. Ljudi je pozval na ulice, sebe pa oklical za varuha demokracije.

Organizacije puča je obtožil klerika Fethullaha Gülena. Na podlagi katere preiskave, katerih dokumentov, čigavih priznanj? Je bil to morda le del vnaprej pripravljenega scenarija.

Toda ta scenarij je povzročil najmanj 232 žrtev in 1.440 ranjenih, kar je veliko več od preteklih terorističnih napadov v Turčiji. 

Ferfila: Ne verjamem ne v teorije zarote ne v to, da za udarom stoji Gülen

Bogomil Ferfila meni, da se bodo razmere v Turčiji v kratkem normalizirale. "Ne verjamem v teorijo zarote, da za spodletelim državnim udarom stoji Fethullaha Gülen, prav tako se mi zdi malo verjetno, da bi bil za zadnjimi dogodki Erdogan," je poudaril Ferfila. Ostaja prepričan, da za državnim udarom stoji del vojske, ki ima sam sebe za varuha sekularne države in dediščine ustanovitelja moderne Turčije Kemala Ataturka.

Politične in družbene čistke, ki jih danes izvaja turško politično vodstvo z Erdoganom na čelu, razume kot logično posledico dogodkov, cilj pa je okrepitev predsednikove oblasti. "Verjetno je imel Erdogan pripravljen nekakšen seznam ljudi za odstrel. Verjamem, da se bodo razmere v kratkem normalizirale," je dejal Ferfila.

Meni tudi, da bodo zadnji dogodki še upočasnili, če ne celo zaustavili proces turškega približevanja EU.