Janša: Z vodenjem EU smo se Slovenci dokončno afirmirali kot narod

Janša je poudaril, da smo Slovenci v zadnjih dveh desetletjih "šli skozi demokratizacijo, osamosvojitev, zavarovanje Slovenije v EU in Natu ter se z vodenjem EU dokončno afirmirali kot narod". Dodal je, da v EU ni dvomov o tem, da lahko Slovenija dobro funkcionira, "dvomi so bolj pri nas".

Janša: Slovenija potrebuje EU in tudi druge mednarodne ustanove Po premierovih besedah Evropa ni talilni lonec, ampak družina enakopravnih narodov. "EU danes stoji pred sklopom treh problemov oz. nevarnosti: vprašanje svetovnega miru, revščine v svetu in klimatske spremembe," je pojasnil in dodal, da nevarnost klimatskih sprememb združuje civilizacije. Po Janševem mnenju Slovenija potrebuje EU in tudi druge mednarodne ustanove, da se lahko Slovenci soočimo z omenjenimi problemi.

Premier je še dejal, da je v Sloveniji "ostalo nekaj stvari neopaženo spremenjenih". Pri tem je omenil t.i. globoko državo.

Predsednik republike Danilo Türk je o vprašanju samobitnosti Slovenije v Evropi poudaril potrebnost zavedanja, da je preživetje slovenskega naroda mogoče le v čim bolj integrirani Evropi.

Türk: Problemi so v veliki meri od nas samih Türk je pojasnil, da je vsak Slovenec, ki je imel kakšno resnejšo zadolžitev v mednarodnih institucijah, lahko ugotovil, da slovenski problemi niso tako veliki. "In v veliki meri so ustvarjeni od nas samih, in tudi od nas samih je odvisno, ali jih bomo rešili". Predsednik republike je tudi izpostavil potrebnost zavedanja, da je preživetje slovenskega naroda mogoče le v čim bolj integrirani Evropi. Ob tem je dodal, da to ne pomeni, da je Evropa homogena ali "talilni lonec".

Po Türkovem mnenju je eden najpomembnejših evropskih problemov vprašanje, kako evropske institucije čim bolj reformirati in jih tako približati evropskemu državljanu. "Ne moremo zapirati oči pred dejstvom, da so irski volivci opazili ta deficit demokracije," je prepričan predsednik republike. Obenem meni, da moramo tudi v Sloveniji "paziti na to, da se z demokratičnim dialogom krepijo vse veje oblasti".

Rupel: Slovenija je letos doživela svoj zgodovinski vrhunec

Zunanji minister Dimitrij Rupel je poudaril, da je Zbor za republiko javna tribuna za razpravljanje o javnih zadevah. "To ni forum," je zatrdil. Rupel je prepričan, da je Slovenija letos doživela svoj zgodovinski vrhunec. Ob tem je omenil, da je Slovenija v času predsedovanja med drugim vodila vrhove EU z ZDA, Rusijo, Japonci, Arabci in Južno Ameriko.

Ena od vrednot demokracije je tudi ta, da je vlada demokratično izvoljena, je dejal Rupel. A je dodal, da je tudi znotraj EU "omahovanje glede tega, ali naj pritrdimo vladi, ki je bila demokratično izvoljena", ali pa se bolj prikloniti t.i. globoki državi, kot ji pravijo Turki, ki v imenu obrambe laičnosti spodkopava demokratično izvoljeno oblast.

Tudi v Sloveniji, ki ima demokratično izvoljeno oblast, čutimo "globoko državo", je poudaril Rupel. Dodal je, da imamo v Sloveniji več vej oblasti, med drugim sodno, ki ni podvržena volitvam, četrto vejo oblasti oz. medije, ki "so očitno podvrženi finančnim in trgovskim podjetjem", ter peto vejo oblasti z raznimi varuhi, ki so "neodvisni, a neodvisni samo od zakonodajne in izvršilne oblasti".

Rupel: Imamo zmedo, ki jo je treba končati Prav tako imamo po Ruplovih besedah v Sloveniji tudi razne mnenjske voditelje in forume, "ki uporabljajo vsa sredstva, da bi spodkopali demokratično izvoljeno oblast". "Imamo zmedo, ki jo je treba končati," je poudaril minister in dodal, da je to vprašanje, ki je pred volitvami zelo pomembno.

Jambrek: Zbor za republiko je bil vedno družba kritičnih ljudi Nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek je pojasnil, da so si današnjo javno tribuno zamislili kot tribuno o identiteti Slovenije v Evropi. "Ni dvoma, da je slovenska nacionalna in državna identiteta letos dosegla svoj zenit," je prepričan Jambrek in dodal, da je predsedovanje izjemen dosežek. "Zbor za republiko je bil vedno družba kritičnih ljudi," je poudaril in pojasnil, da tudi vrhunec slovenske narodne ideje ne sme biti obdobje samozadovoljstva, ampak se je treba "kritično ozreti vase" in spregovoriti o stanju posameznika in družbe v Sloveniji.

Evropski poslanec Lojze Peterle je spomnil, da se je pred 17 leti 9. julija v času vojne za osamosvojitev "še kadilo iz pušk". Menil je, da je Slovenija doživela višek slovenske afirmacije, "ne pa tudi njene konec". Prepričan je, da je Evropa priznala in nagradila slovensko identiteto, a da moramo biti Slovenci pozorni na vprašanje identitete. Poudaril je še, da bi morali v Sloveniji, potem ko smo končali tranzicijo na zakonodajni ravni, "končati tranzicijo tudi v mentalnem smislu".

"Slovenci moramo paziti, da nas ne bi oklestili specifik" Pesnik Niko Grafenauer je na javni tribuni poudaril pomen nacionalne kulture, pisatelj Jože Snoj pa je dejal, da mora biti Evropa čim bolj enotna, in dodal, da moramo Slovenci v Evropi ohraniti specifike nacionalnega, kot so jezik ter na tem jeziku temelječa kultura in umetnost. "Slovenci moramo paziti, da nas ne bi oklestili specifik," je sklenil.